Videoposnetek Abrahama Zapruderja je vizualni prikaz travmatičnega dogodka, ki v procesu neskončne hermenevtike narekuje, da ga venomer znova predvajajo, znova pripovedujejo in ga znova uokvirjajo. Kot neobdelana surovina je Zapruderjev film ameriškim filmskim ustvarjalcem pokazal, da se postopek ponovnega predvajanja lahko uporablja za vzpostavitev posebnega filmskega časa, kar omogoča, da dejanske dogodke rekonstruiramo na različne načine. Izhajajoč iz tega so določeni filmi zarote iz 70. let narativno strukturirani prek postopka ponovnega predvajanja, in ne s sicer bolj uveljavljeno metodo flashbacka. Tekst preučuje, kako je komunikacijska izkušnja atentata na Kennedyja privedla do epistemološkega reza, s tem ko je prvič preizprašala moč razkriti srž dogodka, ki naj bi jo imela podoba.
|
