Članek obravnava poglede treh starostnih skupin slovenskega prebivalstva na sobivanje starejših in njihovih odraslih otrok kot obliko pomoči onemoglim staršem. Pri tem uporablja intervjuje, pridobljene pri projektu DEMHOW. Sobivanje staršev in odraslih otrok se je pokazalo kot ključna referenčna točka v razmišlanju intervjuvancev o tem, kako zagotoviti pomoč šibkim ostarelim ljudem. Sobivanje je delovalo kot začetna točka premišljevanja, kot možnost, ki so jo presojali prvo. Intervjuji so izpostavili dve ključni temi, ki sta se pojavljala pri razmisleku o rešitvi problema ostarelih. Prva je zelo velika in vedno večja delovna obremenitev srednje generacije. Druga je velik pomen širšega sorodstva kot vira čustvene opore in družabnih stikov starejših, ki jih lahko prehuda obremenitev z nego starejših lahko orgozila. Pokazalo se je tudi, da predstavlja družina najpomembnejšo diskusijsko skupino, v kateri se artikulirajo in preudarjajo spreminjujoče se vloge generacij ter vse večji družbeni pritiski na družino.
|