izpis_h1_title_alt

Procesi globalizacije na razpotju : možne poti izhoda iz finančne krize
ID Nahtigal, Matjaž (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/TiP20104_Nahtigal.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Finančna kriza, ki izhaja iz ZDA ter se je razširila v mednarodno finančno in gospodarsko krizo, je v ospredje pripeljala potrebo po temeljitem konceptualnem razmisleku o preoblikovanju procesov finančne, gospodarske in trgovinske globalizacije, kakršna je delovala zadnja desetletja. Ta postbrettonwoodska ureditev namreč ni vodila le do velikih koncentracij kapitala in moči tako v vodilnih državah prvega sveta kot v mnogih razvijajočih se državah, ampak je pomagala ustvariti vedno več finančnih, gospodarskih in socialnih kriz, ki v zadnjih desetletjih vse pogosteje pustošijo po različnih državah in regijah. Vsaka kriza pa pomeni vrnitev na začetek za mnoge države, družbene sloje in posameznike, ki se niso mogli vključiti v procese globalizacije in uživati njenih koristi. Kratkoročni ukrepi za zaustavitev finančne in gospodarske krize, ki jih izvajajo posamezne vlade po svetu, so sicer koristni in nujni koraki. Vendar dokler se ne bodo razrešila temeljna nakopičena vprašanja - nevzdržni finančni in trgovinski primanjkljaj ZDA; veliki trgovinski presežki Kitajske in še nekaterih drugih držav; skoraj popolna liberalizacija svetovnih finančnih tokov, ki vse pogosteje prispeva k ustvarjanju finančnih nestabilnosti in kriz po svetu; vloga velikih finančnih institucij; poglabljanje socialnih neenakosti med državami in znotraj držav tako v prvem svetu kot v razvijajočih se državah - bodo ti ukrepi le nekoliko ublažili in odložili resnično iskanje novih institucionalnih rešitev. Spremenjena, ustrezno zmanjšana vloga IMF in Svetovne banke ter tudi spremembe pravil Svetovne trgovinske organizacije, bližje pravilom in vlogi GATT, sprejem delovnopravnih in okoljskih standardov ter spremenjena vloga finančnih institucij stran od kratkoročnih finančnih špekulacij je le nekaj alternativnih predlogov, ki lahko bistveno spremenijo nevzdržne procese globalizacije, kot smo jim priča danes. Ne vprašanje, ali več ali manj globalizacije, temveč iskanje alternativnih poti globalizacije, bo moralo priti v ospredje razprav o prihodnji mednarodni ekonomski, finančni, socialni in pravni ureditvi.

Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2010
Št. strani:Str. 717-731
Številčenje:Letn. 47, št. 4
PID:20.500.12556/RUL-85288 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:339.97:338.124.4
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:29632605 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2016
Število ogledov:1399
Število prenosov:214
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Globalisation processes at the crossroads
Izvleček:
The financial crisis which started in the USA and then spread to become an international financial and economic crisis calls for a thorough conceptual rethinking of how to reshape the processes of financial, commercial and trade globalisation which have dominated the last decades. This post-Bretton Woods arrangement has not only led to the concentration of capital and power in both developed and developing countries, but has also helped create a growing number of financial, commercial and social crises which are ever more frequently impacting various countries and regions. Each crisis presents a setback for many countries, social groups and individuals unable to integrate into the globalisation processes and benefit from it. The short-term measures applied by various governments around the world are useful and urgent steps. However, so long as the fundamental accumulated issues remain unresolved - for example, the unsustainable US fiscal and trade deficit; the huge trade surplus of China and a few other countries; the almost complete liberalisation of financial flows which are contributing more and more to global financial instabilities and crises; the role of big financial institutions; the deepening of social inequalities between and within both the most developed and developing countries - these measures will only partly alleviate and postpone the genuine search for new institutional solutions. The reformed and appropriately reduced role of the IMF and the World Bank, as well as the more subtle rules of the World Trade Organisation that are closer to the GATT rules, the acceptance of labour and environmental standards and acceptance of the reformed role of financial institutions moving them away from short-term speculation are but a few of the proposals that could substantially reform the currently unsustainable globalisation processes. It is not a question of whether to have more or less globalisation, but a question of the alternative pathways of globalisation that will have to be put forward when discussing the future international economic, financial, social and legal framework.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj