Otroška besedila Janeza Bitenca

Germovnik, Sabina (avtor), Blažić, Milena Mileva (mentor)

V teoretičnem delu diplomske naloge sem zapisala življenjepis pisatelja, pesnika, glasbenika in pedagoga Janeza Bitenca. Nadaljevala sem s seznamom njegovih izdanih otroških besedil. Uredila sem jih abecedno in kronološko ter poiskala tudi izdane zvočne zapise. Navedla sem zvrsti pravljic, in sicer ljudsko pravljico po teoriji Maxa Lüthija, klasično avtorsko pravljico po teoriji Marjane Kobe in kratko sodobno pravljico po teoriji Marjane Kobe. V diplomski nalogi sem predstavila Janeza Bitenca in teorijo kratke sodobne pravljice Marjane Kobe aplicirala na pravljice Janeza Bitenca. Izbrala sem pravljice Domišljavi želodek, Medvedki na semnju, Oblaček Postopaček, Tinko Polovinko, Zajček Kazimirček in Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu. V teoriji kratke sodobne pravljice Marjana Kobe loči šest literarnih likov: otroški glavni literarni lik; oživljena igrača/predmet kot glavni literarni lik; poosebljena žival kot glavni literarni lik; poosebljena rastlina kot glavni literarni lik; poosebljeni nebesni pojav/telo kot glavni literarni lik in glavni literarni lik, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Za vsako posebej opisuje motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti/stalnice, ki so temeljna tema, snov, motiv; sintetična dogajalna linija, glavni literarni lik, stranski literarni liki, dogajanje, bivanjske sposobnosti, vzrok, pripovedna perspektiva, dogajalni prostor in čas ter sporočilo. V empiričnem delu sem analizirala šest zgoraj navedenih pravljic Janeza Bitenca in ugotovila, da se v vseh motivno-tematskih in strukturno-morfoloških značilnostih ujemata le dve pravljici – Oblaček Postopaček in Tinko Polovinko. V pravljicah Domišljavi želodek, Medvedki na semnju in Zajček Kazimirček se teorija kratke sodobne pravljice Marjane Kobe ne ujema v vseh značilnostih. Sodobne pravljice so lahko dvo- ali tridimenzionalne. Vse tri pravljice Janeza Bitenca ustrezajo modelu in se hkrati razlikujejo. Dogajanje je enodimenzionalno, ker se navezujejo na model ljudske pravljice. Bivanjske sposobnosti glavnega literarnega lika na realni ravni ni, saj je pravljica enodimenzionalna. Vzroka za vdor irealnih prvin ni, ker je dogajanje samo na irealni ravni. Po teoriji Marjane Kobe dogajalni prostor in čas določamo na realni ravni, ker pa dogajalne realne ravni ni, ga ne moremo določiti. Pravljica Janeza Bitenca Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu je na realni ravni postavljena v čas zmajev, torej v preteklost. Po teoriji kratke sodobne pravljice Marjane Kobe je pravljica na realni ravni sodobna. Na koncu sem zapisala še slogovno zaznamovane besede iz pravljic.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Janez Bitenc
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2016
• PID: 20.500.12556/RUL-84879
• COBISS.SI-ID: 11139657
• Datum objave v RUL: 09.09.2016

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Children's text of Janez Bitenc

Izvleček

The theoretical part of this diploma thesis begins with autobiography of a Slovene writer, poet, musician and teacher Janez Bitenc. It continues with alphabetical and chronological list of his published children’s stories, which include written texts and audio recordings. I listed three fairy tale genres: Max Lüthi’s folktale, classical authorial fairy tale according to the theory of Marjana Kobe and short contemporary fairy tale according to the theory of Marjana Kobe. In this diploma thesis, I presented Janez Bitenc, and applied the theory of short contemporary fairy tale to the following fairy tales written by Janez Bitenc: Domišljavi želodek, Medvedki na semnju, Oblaček Postopaček, Tinko Polovinko, Zajček Kazimirček and Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu. The theory of short contemporary fairy tale distinguishes between six types of literary characters: a child as the main character, a resurrected toy/object as the main character, a personified animal as the main character, a personified plant as the main character, a personified space phenomenon/body as the main character and folktale character as the main character. Each fairy tale genre has its own specific motif and theme, as well as morphological and structural characteristics: theme, topic and motif; synthetic plot line, main literary character, side literary characters, plot, existence abilities, cause, narrative perspective, literary space and time and message. In the empirical part, I analysed six above mentioned fairy tales by Janez Bitenc and came to the conclusion that only two fairy tales encompass all the characteristics of Marjana Kobe’s theory – motif, theme, morphological and structural characteristics. These two fairy tales are Oblaček Postopaček and Tinko Polovinko. The theory of short contemporary fairy tale is not entirely applied to the fairy tales Domišljavi želodek, Medvedki na semnju and Zajček Kazimirček. Contemporary fairy tales are two- or three-dimensional. All three analysed fairy tales correspond to this model and at the same time differ from it. They exist in one dimension because they relate to the model of folktales. Because of one-dimensionality in these fairy tales the main character cannon exist in reality. As the fairy tale exists only in magic realm no other unreal elements break in. According to Marjana Kobe’s theory, time and place can be defined only in the reality, and as these fairy tales take place in magic realm these two elements cannot be defined. The fairy tale Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu exists in the reality in the past, in the time of dragons. According to Marjana Kobe’s theory this fairy tale is contemporary.

• Ključne besede: Janez Bitenc