izpis_h1_title_alt

Analiza vsebine konservatorskih načrtov : pregled učinka po šestih letih rabe Pravilnika
ID Štukelj, Katja (Avtor), ID Šauperl, Alenka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,27 MB)
MD5: 0CEB12B8F84E623EA6FC4C40280AD871
PID: 20.500.12556/rul/478cc5ad-0af0-4621-a96d-f8664279fe62
.pdfPDF - Priloga, prenos (248,84 KB)
MD5: D0AE76BE68FAAFE0DB82CBF88C15A198
PID: 20.500.12556/rul/b27f2206-5eb6-40b9-8622-fb2e2db759b9

Izvleček
UVOD: Ohranjanje kulturne dediščine se začne s konservatorskim načrtom. Gre za dokument, v katerem so jasno napisane smernice in priporočila, kako in zakaj ohraniti spomenik. Prav tako so v njem ovrednoteni njegov pomen ter ranljivost in ogroženost. Za vse to je potreben enoten postopek vsebinske izdelave konservatorskih načrtov. Od leta 2009 to ureja Pravilnik o konservatorskem načrtu. NAMEN: Namen te raziskave je primerjati vsebino izbranih primerov konservatorskih načrtov, izdelanih v Sloveniji, s Pravilnikom o konservatorskem načrtu in preveriti, v kolikšni meri se dejansko upošteva v praksi. METODE: Raziskava zajema 60 slovenskih konservatorskih načrtov iz obdobja od leta 2004 do 2015, ki so bili povečini izdelani v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in s primerjavami preverja, ali vsebujejo predpisano vsebino. REZULTATI: Ugotovila sem, da konservatorski načrti po letu 2009, ko je bil objavljen Pravilnik o konservatorskem načrtu, vsebinsko ustrezajo protokolu, ki ga zahteva. Konservatorski načrti, ki so vsebinsko najbolj ustrezni, so bili izdelani v Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine. ZAKLJUČEK: V splošnem lahko sklenem, da se pred izvedbo posegov na objektih kulturne dediščine v Sloveniji zmerom izdela konservatorski načrt. Brez ustrezne potrditve vsebine konservatorskega načrta se njihova obnova ne more začeti. Ker se s poenotenjem evidenc in valoriziranjem dediščina lažje ohranja, to dobro vpliva na varovanje nepremične kulturne dediščine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:konservatorski načrti, varstvo kulturne dediščine, restavratorstvo, Pravilnik o konservatorskem načrtu, pravilniki, standardi, magistrske naloge
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Štukelj]
Leto izida:2016
Št. strani:77 f.
PID:20.500.12556/RUL-81706 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:719.025(043.2)
COBISS.SI-ID:59759970 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.04.2016
Število ogledov:1766
Število prenosov:747
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
INTRODUCTION: Preservation of cultural heritage begins with Conservation plan. It is a document in which ther guidelines and recommendations are clearly written how and why to preserve the monument. It also evaluates its significance, vulnerability and threat. For all this it requires a uniform procedure of making Conservation plans. Since 2009 it is regulated by Regulation of Conservation plan. PURPOSE: The purpose of my research is to compare content of selected samples of Conservation plans, made in Slovenia with Regulations of Conservation plans. In particularly I wanted to find out, how the selected conservation plans comply with the contents of Regulations. METHODS: In my research I included 60 Conservation plans from Slovenia made between 2004 and 2015. Most of them were created in the Institute fot the Protection of Cultural Heritage of Slovenia. I checked if Conservation plans are containing the prescribed contents of the Regulations. RESULTS: I found out, that Conservation plans after 2009, when Regulations on Conservation plan was published, satisfy the contents required by protocol. In particular, Conservation plans with proper contents were made at the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, Restoration centre. CONCLUSION: In general I can conclude, that the realization of Conservation plans before the implementation has become a constant. Without confirmation of content protocol which is written in Conservation plan the implementation can not start. But this has a good impact on protection of immovable cultural heritage, because valorization and standardization of record helps to preserve it.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj