Gamification of politics : start a new game!

Mahnič, Nika (avtor)

The following text presents a digital tool called gamification and its possible use(s) in the field of politics. Gamification is used in order to increase participation: we argue that it could be the cure for political alienation. In the context of participatory and ludified culture, we approach crowdsourcing, blurred boundaries between work and leisure and practical usage of digital games, which in fact teach collaboration. Text rejects Arendt's rejection of technology and calls towards a reconfiguration and dislocation of the public sphere. Despite an utopistic undertone, text draws parallels between Foucault's Panopticon-Utopia and a gamified public sphere.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Cultural studies, Kulturne študije, Political alienation, Political participation, Politična odtujitev, Politična participacija, videoigre
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Založnik: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
• Leto izida: 2014
• Št. strani: Str. 143-161, 190
• Številčenje: Letn. 51, št. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-79370
• UDK: 323.212:316.7
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 32562525
• Datum objave v RUL: 30.12.2015

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik

Izvleček

Članek predstavi digitalni pripomoček imenovan "igralizacija" in možnosti njene uporabe na področju politike. Igralizacija je uporabljena za povečanje participacije in razumljena kot možno zdravilo proti politični alienaciji. V kontekstu participatorne kulture pristopamo k fenomenom zbiranja množic, zamegljene meje med delom in užitkom in praktično rabo digitalnih videoiger, ki dejansko učijo sodelovanja. Članek zavrača zavrnitev tehnologije po Hannah Arendt in kliče po rekonfiguraciji in dislokaciji javne sfere. Navkljub utopističnemu podtonu vleče paralele med Foucaultovo panoptično utopijo in igrabilno javno sfero.