Po propadu nedemokratičnih režimov v začetku 90. let prejšnjega stoletja so raziskave javnega mnenja postale pomemben dejavnik v političnem procesu, saj (lahko) prinašajo politični oblasti zaupanje državljanov in s tem pomemben del legitimnosti, ki ga le-ta potrebuje za sprejemanje - zlasti zahtevnejših - političnih odločitev. Da politična oblast lahko deluje učinkovito, nedvomno potrebuje vsaj neko minimalno stopnjo zaupanja državljanov in prav to zaupanje izmerijo raziskave javnega mnenja. Avtorja prispevka kot izhodišče svoje analize vzameta procese demokratizacije Slovenije, pri čemer temeljno pozornost namenjata predvsem odnosu državljanov do demokracije, politične situacije ter političnih in upravnih institucij, merjeno skozi raziskave javnega mnenja. Avtorja poseben poudarek v okviru svoje analize namenita (ne)zaupanju javnosti do sodnih institucij oz. sodne veje oblasti; gre za odnos, ki predstavlja enega temeljnih kamnov trdnosti vsake sodobne demokracije. Na osnovi dostopnih podatkov različnih raziskav avtorja primerjata (ne)zaupanje javnosti v nekatere ključne politične institucije tako v skupini nekdanjih socialističnih držav srednje in vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija, kot tudi v skupini uveljavljenih zahodno in severnoevropskih demokracij. Avtorja ugotavljata, da je stopnja zaupanja v politične institucije v Sloveniji relativno nizka (enaka ugotovitev velja za sodno vejo oblasti, ki pa je, paradoksalno, kljub temu vedno bolj obremenjena z novimi primeri) in v zadnjih letih izkazuje negativni trend, hkrati pa se Slovenija v omenjeni dimenziji bistveno ne razlike od preostalih nekdanjih socialističnih držav, se pa seveda bistveno razlikuje od večine uveljavljenih zahodno in severnoevropskih demokracij.
|
