Šport je v zadnjih desetletjih postal množičen pojav in pogosto del vsakodnevnih življenjskih praks ljudi. Zaradi njegove razširjenosti in raznolikih učinkov, ki jih (ne)ukvarjanje z njim prinaša ljudem, se povečuje tudi interes struktur oblasti zanj. Osrednje vprašanje tega članka je raziskati, kako oz. na kakšen način slovenska država razume, izvaja in upravičuje poseganje na področje športa za vse v zadnjem desetletnem obdobju. Prek statistične in kodirne analize javnomnenjskih, normativnih in finančnih podatkov ter izvedenih polstrukturiranih intervjujev razkrivamo stanje t. i. pol upravičenega posega, ki se po eni strani kaže skozi soglasno izražen interes po potrebi, da država spodbuja šport med državljani, po drugi strani pa skozi velike implementacijske vrzeli pri vsakodnevnemu izvajanju politike športa za vse. Rezultat tega je na pretirano normativni politični ravni opredeljen in finančno ter javnopolitično neuravnoteženo zasledovan javni interes.
|