Članek z metodo kritične analize diskurza analizira diskurze, ki obravnavajo otroke katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenskih osnovnih šolah. Raziskava bazira na analizi poglobljenih intervjujev in fokusnih skupin, ki smo jih vokviru projekta GOETE izvedli v letu 2011. V intervjuje in fokusne skupine so bili vključeni lokalni eksperti, eksperti, ki delujejo na državni ravni ter učitelji devetih razredov dveh slovenskih osnovnih šol v Kopru in Ljubljani. Z aplikacijo Foucaultovega pojma problematizacije članek ugotavlja, kako se različni empirični fenomeni, vezani na pojem integracije otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenskem šolskem sistemu, konstruirajo kot problem znotraj različnih režimov resnic. Z aplikacijo kritične analize diskurza, članek ugotavlja, kako je problem integracije omenjene skupine otrok konstruiran, interpretiran ter kakšni so predlogi rešitev. S pomočjo foucaultovskega pojma vladljivosti, ki ga razumemo kot skupek institucij, procedur, analiz, refleksij, kalkulacij in taktik, ki omogočajo uveljavitev državne moči, ki si prizadeva urejati populacijo, članek dekonstruira proces implementacije pojma integracija. Kajti integracija, ki se navzven kaže kot demokratični poskus vključitve otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenske šole, se v praksi izkaže za klasično asimilacijsko strategijo s problematičnimi ideološkimi implikacijami. Članek pokaže, da je integracijska politika pravzaprav oblika vladljivosti, saj zavoljo nemotenega delovanja šolskega sistema reproducira normalizacijo in totalizacijo vloge otrok katerih prvi jezik ni slovenščina hkrati pa konsolidira dana razmerja moči v družbi ter družbeni nadzor države in družbene večine nad manjšinskimi populacijami. Članek kritično postavlja problem otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v dano družbeno-politično perspektivo kjer politika integracije nastopa predvsem kot etnocentrična ideologija implementirana skozi disciplinske prakse, diskurze in strategije.
|
