Teorije demokracije štejejo komunikacijsko interakcijo med državljani za osrednjo. V zadnjih letih je ideja posvetovalne demokracije poživila elemente politične teorije s komunikacijsko perspektivo. Ideja v veliki meri izvira iz habermasovske tradicije in povezuje teorije civilne družbe in državljanstva. Ima torej močno normativno razsežnost. Obstajajo pa tudi težave in namen članka je preskusiti pojmovanje posvetovalne demokracije z umestitvijo v okvire, ki bi ga napravili bolj uporabnega za teoretsko in empirično delo. Članek se začenja s kratko predstavitvijo teoretskega ozadja. Avtor nato razpravlja o nekaterih sodobnih vprašanjih konceptualizacije, zlasti ali naj bi bil javni govor del vsakdanje konverzacije ali posebna vrsta interakcije. Definicijska vprašanja so izhodišče za obravnavo dveh nedavnih empiričnih prispevkov. V zaključku članek umešča posvetovalno demokracijo v analitski okvir državljanske kulture. Posvetovalna demokracija ali enostavno razpravljanje postane ena izmed šestih razsežnosti državljanske kulture.
|