Desetletja v komunikacijskih študijah prevladujejo zahodno usmerjene perspektive, ki so se razvile v Zahodni Evropi in Severni Ameriki. Zahodne teorije komuniciranja so v svetu propagirane s poudarjanjem elementa univerzalizma. V zadnjih letih je ta pristop kritiziran zaradi zanemarjanja kulturnih specifičnosti ne-zahodnih družb kot pomembnih razsežnosti komunikacijskih teorij. V članku avtor predstavlja normativno arabsko-islamsko perspektivo kot temelj bodoče teorije komuniciranja, ki bi izhajala iz arabsko-islamskega konteksta. V navezavi na pojem "svetovni nazor" arabsko-islamska perspektiva identificira štiri antitetične pojme, ki zadevajo naravo komuniciranja: individualizem - konformnost, transcendentalizem - eksistencializem, intuitivni - racionalni procesi ter egalitarizem - hierarhičnost. Avtor zaključuje, da so arabsko-islamski vzorci komuniciranja formalizirani, posredni, hiperbolični, asimetrični, metafizični in oralno usmerjeni.
|