Članek proučuje povezanost kulturnega spomina s političnim komuniciranjem, zlasti v razmerah, ko politične strukture niso stabilne. Ugotavlja, da raziskovanje političnega komuniciranja postavlja v ospredje sinhrono razsežnost politične kulture na račun diahrone. Zaradi tega je težje izluščiti vlogo političnih akterjev, ki lahko vzpostavijo nadzor nad oblikovanjem in razčlenjevanjem zaloge pomenov, shranjenih v kulturnem spominu. Diahrono razsežnost političnega komuniciranja je mogoče najjasneje proučevati na tistih "prostorih spomina", kjer počasi poteka oblikovanje ideologije, konsenza in kolektivne identitete. Razmišljanja o odnosu med časom, spominom in politično močjo so izpeljana v študijo primera sodobne Irske, kjer so pobude za končanje konflikta v Severni Irski ob koncu devetdesetih letih vzpostavile politične strukture, ki so še vedno dokaj nestabilne, kjer preteklost buri sedanjost s scenariji, ki so vse prej kot laskanje spominu in času, ki naj bi bilo v jedru pozne moderne.
|