izpis_h1_title_alt

Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnosti
ID Pirnat, Janez (Avtor), ID Kobler, Andrej (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (768,21 KB)
MD5: 0727600DF9029F1C5F67C9047031A89D
PID: 20.500.12556/rul/08895e8b-466e-4d24-ba97-619a9452c382

Izvleček
Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva.

Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Oddelek za lesarstvo - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2014
Št. strani:Str. 35-42
Številčenje:Št. 104
PID:20.500.12556/RUL-69318 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*91:630*11(497.4)(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
COBISS.SI-ID:4040102 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:1009
Število prenosov:304
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The stability of forest areas in Slovenia as a criterion of landscape diversity and durability
Izvleček:
The stability of forest core areas is an important indicator of biotic diversity on a landscape level in the process of deciding whether certain forests could be cleared. Consequently, we decided to estimate the stability of forest core areas in Slovenia between 1975 and 2012, as we are in possession of sufficiently accurate data to make a comparison of forest cover for these 38 years. Four types of changes in forest coverage (stable non-forest, deforestations, overgrowing and stable forest) are explained with an empiric model designed as a decision tree, which takes into account the altitude, the slope of the terrain, ground type, the distance of each cell on a raster map from the forest edge in the base year and the distance of each cell on a raster map from the nearest settlement in the base year. Explanatory models were built using the method of machine learning (Quinlan, 1986) using See5 (www.rulequest.com). The accuracy of the chosen model was 74.65%. In 2012, stable forests covered 53 % of Slovenia; their coverage has remained unchanged since 1975. From all the variables, land-use changes are best explained by the initial distance from the forest edge and partially by the slope of the terrain. The distance from settlements and the altitude, on the other hand, do not play a significant role.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj