izpis_h1_title_alt

Starši o zasebnem šolstvu : diplomsko delo
ID Ahlin Janša, Ana (Avtor), ID Lesar, Irena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/2524 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Šolstvo v Sloveniji je v največjem deležu pod okriljem javnih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Majhen delež pa je tudi zasebnih vrtcev ter osnovnih in srednjih šol, ki so osrednja tema pričujočega diplomskega dela. Ker je za poznavanje zasebnega šolstva na Slovenskem pomembna njegova zgodovina, je del teoretičnega dela namenjen prav temu. Predstavljena je tudi slovenska zakonodaja in pogoji za delovanje zasebnih vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter oblike financiranja s strani države – koncesija in financiranje iz javnih sredstev. Izpostavljeni so izsledki raziskav, ki so bile na temo zasebnega šolstva v Sloveniji že izvedene. Za širši vpogled v zasebno šolstvo pa je vključena še strnjena oblika opisa zasebnega šolstva po izbranih državah Evropske unije. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazane ugotovitve analize odgovorov na anketni vprašalnik 120 staršev z otroki v javnih in zasebnih vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah. Delež staršev z vpisanimi otroki v zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove je bil sicer manjši (32,5 %), vendar je skupaj s tistimi, ki so že razmišljali o vpisu svojih otrok v zasebne vzgojne izobraževalne ustanove precej večji (45 %), a še vedno je bila dobra polovica staršev (55 %) nenaklonjenih vpisu v zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove. Rezultati kažejo, da kraj bivanja, neto mesečni dohodek družine ter večje število otrok v družini (3 ali več) niso pomembni dejavniki pri odločanju za vpis otroka v zasebno vzgojno-izobraževalno ustanovo. Večina staršev bi se za vpis otrok/a v zasebni vrtec ali osnovno šolo odločila, če je ta oddaljen/a od 10 do 20 km od doma. Da pa bi se starši odločili za zasebno srednjo šolo tudi, če je ta oddaljena več kot 41 km in da jim je najpomembnejši dejavnik konfesionalna usmeritev vzgojno-izobraževalne ustanove, nismo uspeli dokazati. V povprečju so starši otrok v javnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah pedagoško delo ocenili boljše kot starši otrok v zasebnih. Statistično pomembne razlike so se pokazale pri osebnem odnosu učiteljev oz. vzgojiteljev do otrok ter pestrosti ponudbe interesnih dejavnosti, ki so po mnenju staršev boljše v javnih vrtcih in šolah. Skupnost otrok oz. učencev pa po mnenju staršev bolje oblikujejo zasebne vzgojno-izobraževalne ustanove.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zasebno šolstvo
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:[A. Ahlin Janša]
Leto izida:2014
Št. strani:XI, 66 str.
PID:20.500.12556/RUL-69159 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3-055.52(043.2)
COBISS.SI-ID:10236745 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:1153
Število prenosov:131
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Parents on private education in Slovenia
Izvleček:
Education in Slovenia has been mostly under the umbrella of public educational institutions. Represented in a small proportion are private kindergartens, primary and secondary schools, which are the focus of this thesis. For a better understanding of private education in Slovenia, a part of the theoretical work is aimed also at its history. Presented is also the Slovenian legislation and conditions for the functioning of private kindergartens, primary and secondary schools, as well as forms of government funding - a concession and public funding. Exposed are research findings, which have already been performed on the subject of private education in Slovenia. For a broader insight into the private education, a condensed description of private education in selected countries of the European Union is included. The empirical part of the thesis presents the findings of the analysis of the answers to the questionnaire that was given to 120 parents with their children in public and private kindergartens, primary and secondary schools. Share of parents with children enrolled in private educational institutions was namely lower (32.5%), though together with those who were already thinking about entering their children in private educational institutions the share is much higher (45%). A bit over half of these parents (55%) was still unfavorable to enrollment in private educational institution. The results show that the place of residence, the net monthly income of the family and the larger number of children in the family (3 or more) are not important factors in deciding to enroll their children in a private educational institution. Most parents would decide to enroll their child(ren) into a private kindergarten or elementary school if it is between 10 and 20 km from home. However we could not prove that parents would chose private high school, even if it is further than 41 km away, and that the most important factor for them would be the denominational direction of the educational institution. On average, parents of children in public educational institutions evaluated the pedagogical work better than parents of children in private ones. Statistically significant differences have been revealed in personal relationships of teachers/ educators towards children and the offered variety of extracurricular activities, which are, according to parents better in public kindergartens and schools. According to parents, children/ pupils communities are better formed by private educational institutions.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj