Obmejne regije in Evropa

Mlinar, Zdravko (author)

The future of border regions is traced both in terms of the general long-term regularities of socio-spatial restructuring as well as in terms of the involvement of regional actors concerning the management of the region's openness. Two dimensions of restructuring particularly are elaborated which both provide a challenge for a more autonomous and active role of these subjects: 1. the shift from contiguous, areal to network linkages and 2. the extension from region as a single unit to multilevel power-sharing. Historicaland geographical features are determining the variation in the rate and modes of taking part in the processes of European integration. The legacy of the zero sum game - in terms of shifting rather than opening borders - influences the strategy of opening border regions from the point of view of distrust and confidence-building. Non-parity roles represent another limiting factor. Both are exemplified in the experience gained in Istria (Croatian, Slovenian, Italian part of) and Euroregions on the Czech - German border.

• Language: Slovenian
• Keywords: regije, avtonomija, Evropa, Istra
• Work type: Not categorized
• Typology: 1.01 - Original Scientific Article
• Organization: FDV - Faculty of Social Sciences
• Publisher: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
• Year: 1996
• Number of pages: Str. 971-988
• Numbering: Let. 33, št. 6
• PID: 20.500.12556/RUL-65639
• UDC: 316
• ISSN on article: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 17336413
• Publication date in RUL: 10.07.2015

Record is a part of a journal

• Title: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Shortened title: Teor. praksa
• Publisher: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Secondary language

• Language: Unknown

Abstract

Besedilo nakazuje prihodnost obmejnih regij tako z vidika splošnih dolgoročnih regularnosti družbeno-prostorskega prestrukturiranja kot tudi glede na angažiranost regionalnih akterjev v zvezi z "upravljanjem" odprtosti regij. Dve razsežnosti prestrukturiranja, ki jim avtor posveča še posebno pozornost, predstavljata izziv za bolj avtonomno in aktivno vlogo teh subjektov: 1. prehod od strnjene, območne povezanosti k omrežnim povezavam in 2. razširjanje od regije kot enote same zase k večravenski soudeležbi v političnem odločanju. Zgodovinske in geografske posebnosti določajo stopnjo innačin vključevanja v procese evropske integracije. Dediščina igre z ničelno vsoto (zero-sum game) - v smislu premikov in ne odpiranja meja - vpliva na (strategijo) odpiranje(a) obmejnih regij glede na inercijo nezaupanja in graditev zaupanja. Neparitetne vloge pa so drugi omejujoči dejavnik. Avtor oboje prikazuje na podlagi pridobljenih izkušenj iz hrvaškega, slovenskega in italijanskega dela Istre ter iz "evroregij" na češko-nemški meji.