Pomen družbenih institucij pri preučevanju ekonomije

Ješovnik, Peter (author)

According to the author, economics is too frequently limited by rigid and unreal presumptions, and has consequently moved away from real and complex problems of everyday life. An evidence for this are industrial districts. The article introduces new knowledge and perspectives for analysing social and economic organisation on micro-level (region, local community), mezzo-level (sector) and macro-level (national state). Only with a help of a new socio-economic alternative, based on institutional, inter-disciplinary perspective, which takes into account all aspects, it is possible to find new developmental formulas to assure a proper social well-being in the future.

• Language: Slovenian
• Keywords: socioekonomija, družbene institucije, družbeni sistemi, ekonomski sistem, interdisciplinarnost, Danska, Finska, lesna industrija
• Work type: Not categorized
• Typology: 1.01 - Original Scientific Article
• Organization: FDV - Faculty of Social Sciences
• Publisher: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
• Year: 1998
• Number of pages: Str. 326-346
• Numbering: Let. 35, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-64895
• UDC: 330
• ISSN on article: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 18420061
• Publication date in RUL: 10.07.2015

Record is a part of a journal

• Title: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Shortened title: Teor. praksa
• Publisher: Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Secondary language

• Language: Unknown

Abstract

Avtor ugotavlja, da je ekonomska znanost vse preveč determinirana s togimi in nerealnimi predpostavkami, zato se je oddaljila od realnih in kompleksnih problemov vsakdanjega življenja. To nam v največji meri dokazujejo prav industrijska okrožja. V tem članku so nakazana nova spoznanja in perspektive pri preučevanju družbene in gospodarske organiziranosti na mikro- (regija, lokalna skupnost), mezo- (sektor) in makroravni (nacionalna država). Samo s pomočjo nove socioekonomske alternative, ki bo temeljila na institucionalnem, interdisciplinarnem in holističnem pristopu, velja iskati nove razvojne formule, ki nam bodo v prihodnje zagotavljale primerno družbeno blagostanje.