Prispevek izhaja iz predpostavke, da so razlage o biološki determiniranosti spolne identitete neprepričljive in da je glavni dejavnik konstrukcije spolne identitete družbeni vpliv; pri tem se avtorica osredotoči na psihološko konstrukcijo osebnosti kot primaren dejavnik formiranja spolne identitete. Modeli, ki slonijo na kritičnem pristopu h klasičnim psihoanalitskim modelom, poudarjajo pomen primata žensk (oz. odsotnosti moških) v prvih letih otrokovega življenja za formacijo spolne identitete. Stroga in toga ločitev na žensko in moško spolno identiteto, ki se tako re/producira, je inhibitorna za polno dojemanje sveta in funkcioniranje v njem. Avtorica preko procesa formiranja spolne identitete pokaže, da sedanje spremembe na področju spolnih vlog ne pomenijo nujno, da prihaja hkrati tudi do sprememb na področju spolne identite, ki ga vidi kot izvor asimetrije med spoloma in mesto reproduciranja obstoječe patristične družbe.
|