Leta 1981 so navadne čigre Sterna hirundo in rečni galebi Larus ridibundus oblikovali novo kolonijo v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu.Število gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger redno spremljamo z metodo večkratnega štetja s teleskopom. Leta 1994 je zaradi dviga vodne gladine v bazenih kolonijo preplavilo. V letih 1995 in 1996 navadne čigre in rečni galebi v bazenih niso gnezdili. Leta 1997 je bil v bazenih postavljen prvi gnezditveni splav površine 12,5 m-', leta 1998 drugi s površino 14 m` in leta 2001 trije med seboj povezani enaki splavi s skupno površino 96 mz. Postavili smo j ih z namenom, da bi se oblikovala nova kolonija navadne čigre in da bi se ta ptica ohranila kot gnezdilka na tem območj u. Na gnezditvenih splavih je tako nastala največja mešana kolonija navadnih čiger in rečnih galebov v Sloveniji. Leta 2002 je na splavih gnezdilo 64 parov navadnih čiger in 113 parov rečnih galebov. To je 45% slovenske populacije navadnih čiger in 50% rečnih galebov. Rečni galebi so začeli množično gnezditi na splavih šele leta 2001, ko smo namestili tri največje splave. Odstotek gnezdečih čiger na splavih se je zmanjšal: leta 2002 jih je 20% gnezdilo na naplavinah in blatnihpolojih, leta 2000 pa so vse gnezdile na splavih. Menim, da so rečni galebi množično zasedli nove splave zaradi njihove velikosti in heterogene površine. Na splave smo namestili večje število gnezditvenih struktur (strešnike, veje, štore - za kritje mladičem pred dežjem, vročino in plenilci)za navadno čigro. Na teh strukturah so gnezdili rečni galebi.
|
