Sodobna mlekarska industrija se zaradi pomembnosti mleka v človeški prehrani usmerja v proizvodnjo vse večjega števila različnih mlečnih proizvodov, pri čemer v ospredje stopajo tehnološke lastnosti mleka. Uvajanje tehnik rekombinantne DNA v zgodnjih sedemdesetih in razvoj molekularno-genetskih tehnik sta omogočila raziskovanje organizacije mlečnoproteinskih genov ter mehanizmov, ki uravnavajo njihovo izražanje. Določanje nukleotičnega zaporedja celotnih genomov je postalo mogoče z razvojem zmogljivih orodij genomike. Raziskave genomov ekonomsko pomembnih domačih živali so bile usmerjene v proizvodnjo genskih kart z nizko gostoto in s poudarkom na genetskih variabilnosti funkcionalno pomembnih genov. V javno dostopnih podatkovnih zbirkah se je do konca leta 2003 nahajalo 1598 kartiranih in deloma sekvenciranih genov goveda. Kartiranih je bilo tudi mnogo kvantitativnih lokusiv (QTL) za ekonomsko pomembne lastnosti, kot so npr. količina in sestava mleka pri mlečnih pasmah goveda. Dostopnost genomskih zaporedij DNA za številne kandidatne gene z vplivom na proizvodne lastnosti je omogočila konstrukcijo genomskih mikromrež goveda. Funkcionalne študije mlečnoproteinskih genov so pokazale, da genetske variante vplivajo na tehnoloske lastnosti mleka. Genomski pristop ponuja povsem novo pot pri proucevanju zapletenih interakcij med mlečnoproteinskimi geni drugimi geni, ki so vključeni v kompleksno regulacijo učinkovite sinteze mleka v mlečni žlezi.
|