V raziskavi smo proučevali vzorce svežih in zorenih sirov, izdelanih iz surovega ali toplotno obdelanega mleka s potopkom encimske ali kislinske koagulacije. Začetno izolacijo enterokokov smo opravili na kanamicin-eskulin-azidnem agarju pri temperaturi 37 °C in 42 °C in 24-urni inkubaciji. Izolirali smo 42 sevov enterokokov. Za ugotavljanje rezistence oziroma občutljivosti izoliranih sevov proti antibiotikom smo uporabili difuzni test z diski, na Muller-Huntonovem agarju. Število enterokokov, ki so jih ugotovili v vzorcih sirov, je bilo odvisno od tehnološkega postopka izdelave sira. V svežih sirih, narejenih z encimsko koagulacijo surovega in toplotno obdelanega mleka, se je število enterokokov gibalo med 8,0x104 in 9,0x106 cfu g-1 ter 4,0x107 in 4,4x107 cfu g-1. Pri zorenih sirih, narejenih s kislinsko koagulacijo, se je število enterokovov gibalo od 102-5,0x104 cfu g-1 v sirih iz surovega mleka in od 2,5x104 do 1,5x105 cfu g-1 v sirih iz toplotno obdelanega mleka. Sveži siri, narejeni s kislinsko koagulacijo surovega in toplotno obdelanega mleka so vsebovali med 2,4x105 in 2,12x107 cfug-1, ter med 5x104 in 6x104 cfu g-1. Fenotipsko smo izolirane seve opisali na osnovi morfologije celic, katalaznega testa, rasti pri 10 °C in 45 °C, rasti v mleku z 0,1 % metilenskega modrila in pri pH 9,6, rasti v bujonu s 6,5% NaCl, rezistence ob izpostavitvi temperaturi 60 °C za 15 in 30 minut, Voges-Proskauerjeve reakcije in fermentacije riboze. Izolirani sevi enterokokov so bili v 65,82 % primerov odporni proti penicilinu, 62,02 % sevov je bilo odpornih proti tetraciklinu, 68,35 % proti linkomicinu in 27,84 % proti gentamicinu. Odpornost proti neomicinu je bila prisotna pri 31,64 % proučevanih sevov, proti eritromicinu pri 31,64 % in proti kloramfenikolu pri 65,82 % sevov.
|