V svojem članku avtor tematizira problematiko stanja oz. kvalitete demokracije v sodobnih družbah. Pri tem uporablja koncept politične stabilnosti, ki ga opredeli kot stanje razvite demokracije. Iz tega izhajajoč skuša zajeti fenomen politične stabilnosti v kar najširšem smislu. Na ta način oblikovan model politične stabilnosti sestoji iz treh komponent: obstojnosti sistema, inkluzivnosti ter efektivnosti. Ob tem je poudarjena medsebojna povezanost in odvisnost med posameznimi aspekti omenjenih komponent. Po avtorjevem mnenju ta model predstavlja osnovo za primerjalno evalvacijo stanja demokracije v različnih deželah, tudi ali predvsem tistih, ki so se relativno pred kratkim podale na pot demokratizacije.
|