Preučevali smo mikrobiološko kakovost odkupljenega surovega mleka po odločitvi mlekarn, da bodo mleko zbirale vsake dva dni in ne več dnevno, kot so to izvajale do konca leta 2005. V osrednjem proizvodnem področju Slovenije smo v zimskem in letnem obdobju odvzeli 203 vzorcev mleka iz hladilnih bazenov posameznih proizvajalcev, zbiralnic ter transportnih cistern na sprejemu mlekarne. S standardnimi mikrobiološkimi metodami smo ugotavljali skupno število aerobnih mezofilnih mikroorganizmov, koliformnih in psihrotrofnih mikroorganizmov, število kvasovk in plesni ter koagulaza-pozitivnih stafilokokov. Ugotavljali smo tudi prisotnost posameznih vrst plesni in njihovo sposobnost tvorbe aflatoksinov. Skupno število mikroorganizmov je presegalo 100.000 ke/ml v 48 (23,6 %) od vseh preiskanih vzorcev. Njihovo povprečno število v vseh vzorcih je bilo 4,5 log10 ke/ml. Povprečno število koliformnih mikroorganizmov je znašalo 2,1 log10 ke/ml, število psihrotrofnih mikroorganizmov 3,7 log10 ke/ml, skupno število kvasovk in plesni 2,3 log10 ke/ml in število koagulaza-pozitivnih stafilokokov 1,97 log10 ke/ml. Kvasovke s povprečno koncentracijo 1,7 log10 ke/ml smo ugotovili v 95 % vzorcev, plesni s povprečno koncentracijo 0,6 log10 ke/ml pa v 63,3 % vzorcev. Najpogosteje smo izolirali plesni iz rodov Geotrichum (51,5%), Aspergillus (33,8 %), Mucor (5,9%), Fusarium (2,9%) in Penicillium (2,9%). Nobeden izmed izoliranih sevov iz rodu Aspergillus, ki je kazal značilno rast na gojišču AFPA, ni na gojiščih YES in YGC z metil-ß-ciklodekstrinom tvoril aflatoksina M1.
|
