izpis_h1_title_alt

Območja razširjenosti in relativne gostote avtohtonih vrst parkljarjev v Sloveniji
ID Stergar, Matija (Avtor), ID Jonozovič, Marko (Avtor), ID Jerina, Klemen (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5EYP1OP Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Poznavanje območij razširjenosti in gostot populacij prostoživečih živali je pomembno s temeljno-bioloških pa tudi upravljavskih vidikov. To zlasti velja za parkljarje, saj imajo pomembno ekosistemsko vlogo (npr. vplivi na obnovo indinamiko razvoja gozda, prehranska baza velikim zverem) in gospodarski pomen(škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, lovstvo). Namen raziskave je bil ugotoviti in prikazati območja razširjenosti in lokalne gostote srnjadi (Capreolus capreolus L.), jelenjadi (Cervus elaphus L.), divjega prašiča (Sus scrofa L.) in gamsa (Rupicapra rupicapra L.) za območje celotne Slovenije. V ta namen smo uporabili podatke o odvzemu (199.050 osebkov srnjadi, 22.960 jelenjadi, 31.777 divjega prašiča in 11.758 gamsa) iz baze Osrednji slovenski register velike lovne divjadi in velikih zveri za obdobje 2004-2008, ki so prostorsko opredeljeni s kilometrsko natančnostjo. S pomočjo fiksne kernelske metode smo za vse štiri vrste izdelali karte območij razširjenosti, ki ločujejo tri range gostot (kjer je bilo odvzetih 95, 65 oz. 35 % osebkov). Populacijska območja srnjadi pokrivajo 79,2 %, jelenjadi 35,8 %, divjega prašiča 46,0 % in gamsa 21,9 % površine države. V prispevku razglabljamo, kateri dejavniki vplivajo oz. so vplivali na razširjenost in gostote obravnavanih vrst.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:parkljarji, območje razširjenosti, populacijska gostota, kernelska metoda, Slovenija
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije
Leto izida:2009
Št. strani:Str. 367-380
Številčenje:Letn. 67, št. 9
PID:20.500.12556/RUL-57046 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*14(045)=163.6
ISSN pri članku:0017-2723
COBISS.SI-ID:2476966 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.07.2015
Število ogledov:2246
Število prenosov:277
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Gozdarski vestnik. slovenska strokovna revija za gozdarstvo
Skrajšan naslov:Gozd. vestn.
Založnik:Zveza gozdarskih društev Slovenije
ISSN:0017-2723
COBISS.SI-ID:3736834 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Distribution and relative densities of autochthonous ungulates in Slovenia
Izvleček:
The knowledge of distribution and population densities of wild animals is important from both basic biological and management aspects. This is especially important for ungulates because of their ecosystem role (e.g. impacts on forest regeneration and forest dynamics, prey basis for large carnivores) and economic implications (damages in forestry and agriculture, hunting). The aim of this study was to determine and to present distribution and local densities of roe deer (Capreolus capreolus L.), red deer (Cervus elaphus L.), wild boar (Sus scrofa L.), and chamois (Rupicapra rupicapra L.) for whole Slovenia. We used data of recorded mortality (199 050 roe deer, 22 960 red deer, 31 777 wild boar, and 11 758 chamois) from the database of the "Central Slovenian register of game species and large carnivores" for the period 2004 - 2008, which are georeferenced with 1 km accuracy. We used fixed kernel method to present distribution maps for all four ungulate species with three ranks of their relative densities (95, 65, and 35 % of recorded dead animals). Distribution areas cover 79.2 %, 35.8 %, 46.0 %, and 21.9 % of territory of Slovenia for roe deer, red deer, wild boar, and chamois. We discuss the factors that affect or have affected distribution and densities of these species.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj