Urbani strahovi, postmoderna tveganja : necivilnost urbanih prostorov in iskanje izgubljene skupnosti

Aleksić, Jelena (avtor)

Besedilo zaznamuje vprašanje, kako je mogoče v konkretnem, fizičnem prostoru pokazati ali prepoznati tiste vidne ali/ in simbolne elemente, ki odločilno prispevajo k občutkom tveganja in nevarnosti. Članek skuša, v nasprotju z izhodiščem, da je ideja teritorialno utemeljenega sveta neaktualna in takorekoč arhaična, potrditi tezo o (ponovni) aktualnosti proučevanja in opazovanja fizičnih prostorov kot pomembnih determinant v individualnih percepcijah in koncepcijah sveta vsakdanjega življenja. Baumanovska (2000) "necivilnost" urbanih prostorov je še posebej zanimiva z vidika hiper-militarizacije in sterilizacije nekaterih značilno urbanih mestnih prostorov, kar je problematično predvsem v luči poststrukturalistične ideje o tem, da meje in svobodnosti zunanjega sveta predstavljajo referenčni okvir identitet in identitetnih politik. Deskriptivna analiza konkretnega odprtega mestnega prostora in zaprte (post)urbane "niše" je pokazala na obstoj še kako oprijemljivih družbenih, prostorskih in kulturnih implikacij povečevanja (občutka) tveganj in nevarnosti, vse to pa ogroža urbanost mestnega utripa, tisto, kar je Wirth imenoval "urbanizem kot način življenja" (1938).

• Jezik: Slovenski jezik
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 2002
• Št. strani: Str. 182-194
• Številčenje: Let. 39, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-5667
• UDK: 316.334
• ISSN pri članku: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 21238109
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Gradivo je del revije

• Naslov: Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
• Skrajšan naslov: Teor. praksa
• Založnik: Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0040-3598
• COBISS.SI-ID: 763652

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik

Izvleček

The article seeks to answer the question, how it is possible to show or to recognize those visible and/ or symbolic elements in a concrete physical spacet that decisively contribute to feelings of risk and danger. In the opposition to the starting point that the idea of the territorially founded world has been irrelevant and so to say archaic, the article attempts to confirm the thesis on (revived) relevance of research and observation of physical space as an important determinant within individual perceptions and conceptions of the world of every day life. The Bauman's (2000) "uncivility" of the urban places is even more interesting from the aspect of hyper-militarization and sterilization of some typically urban city places. This is problematical especially in the light of poststructuralist idea that the limits and freedom of the outside world are still a reference framework for identities and identity policies. The descriptive analysis of a concrete open city location and closed (post) urban space has confirmed the existence of a very concrete social, spatial and cultural implications of magnification of (feelings) of risk and danger what all threatens the urban city pulse, that Wirth named "urbanism as a way of life" (1938).