izpis_h1_title_alt

Kontekstualni dejavniki uporabe oskrbe na domu v Sloveniji
ID Hlebec, Valentina (Author)

URLURL - Presentation file, Visit http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1E4UIJMS This link opens in a new window

Abstract
Uvod: Andersenov behavioralni model za pojasnjevanje uporabe storitev zdravstvenega sistema se uporablja tudi za pojasnjevanje uporabe storitev oskrbe na domu in drugih storitev oskrbe, ki so v domeni skupnosti. V model so vključeni dispozicijski in kontekstualni dejavniki (družinski in skupnostni) ter potreba po storitvah. V prispevku bomo obravnavali skupnostne kontekstualne dejavnike in njihov vpliv na uporabo storitev oskrbe na domu. Metode: V prispevku je uporabljena multipla klasifikacijska analiza na ravni občin. Odvisna spremenljivka je število uporabnikov oskrbe na domu glede na 1.000 prebivalcev v občini (oboje 65+). V model je vključenih več kontekstualnih spremenljivk, ki opisujejo značilnosti lokalnih skupnosti (občin) in prebivalcev. Rezultati: Kontekstualni dejavniki pojasnjujejo 13 % variabilnosti števila uporabnikov oskrbe na domu. Uporabnikov je sorazmerno več v urbanih občinah, občinah z manjšo gostoto prebivalstva, v občinah z večjim deležem študentov in delovno aktivnih prebivalcev. Organizacijski dejavniki (cena storitev za uporabnika in ponudba oskrbe ob popoldnevih, koncih tedna in ob praznikih) nimajo statistično značilnega vpliva na število uporabnikov oskrbe na domu, prav tako ne delež prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Zaključek: Raziskava uporabe oskrbe na domu na sekundarnih agregiranih podatkih na ravni občin je dala zanimive, a omejene rezultate. Nepričakovane in statistično neznačilne povezave je mogoče pripisati sorazmerni novosti programa oskrbe na domu. Izpostavljamo tudi nujnost raziskovanja oskrbe na domu na individualni ravni oziroma ravni uporabnikov.

Language:Slovenian
Work type:Not categorized
Typology:1.01 - Original Scientific Article
Organization:FDV - Faculty of Social Sciences
Publisher:Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
Year:2012
Number of pages:Str. 120-127
Numbering:Letn. 51, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-55239 This link opens in a new window
UDC:364-053.88(497.4)
ISSN on article:0351-0026
DOI:10.2478/v10152-012-0014-z This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:31184477 This link opens in a new window
Publication date in RUL:10.07.2015
Views:620
Downloads:75
Metadata:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Record is a part of a journal

Title:Zdravstveno varstvo. Slovenian journal of public health
Publisher:Nacionalni inštitut za javno zdravje, Sciendo
ISSN:0351-0026
COBISS.SI-ID:3287810 This link opens in a new window

Secondary language

Language:English
Title:Contextual factors of home care utilization in Slovenia
Abstract:
Background: Andersenʼs behavioural model for predicting the use of health care services has already been used to explain the utilization of home care services or other community type services. The model includes predisposing and enabling factors and illness level. We will use the enabling factors to explain variability in the utilization of home care services across Slovenian municipalities. Methods: Multiple classification analysis is performed on municipalities as units of analysis. The dependent variable is the number of users of home care among 1000 residents of the municipality (both 65+). Several enabling factors are included in the model, which measure the characteristics of municipalities and their residents. Results: Enabling factors explain 13% of the variability in the number of home care users. Significantly more users are found in municipalities that are more urban, have a lower number of residents per km2, have a higher proportion of students and percentage of active population. Organizational factors (the price of services and the provision of services during afternoons, weekends and holidays) are not related to the number of users, and nor is the number of residents receiving financial social assistance. Conclusions: The study revealed important determinants of the utilization of home care services in Slovenian municipalities. The lack of a significant relationship between the number of users and organizational factors can be attributed to the novelty of this program in Slovenia. We stress the need to conduct more research in this field, especially the collection of data on the individual level of users.


Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back