Cerkev v postsocializmu

Kerševan, Marko (avtor)

Cerkev (krščanska, katoliška) se praviloma obravnava subsumirano pod druge pojme (in s tem reducirano) kot "organizirana religja'", "ideološki aparat", "verska skupnost", "verska instilucija", v teologiji: "božje ljudstvo", "skrivnostno Kristusovo telo". Na osnovi take obravnave se pogosto delajo posplošujoči in tudi normativni sklepi o 'pravem" načinu njenega obstoja, čeprav je prav pri Cerkvi empirično dovolj razvidna neustreznost sodb, ki ne upoštevajo njene zgodovinsko oblikovane kompleksnosti. Krščanska/katoliška cerkev je nosilka specifičnega krščanskega verskega sporočila o človekovem odrešenju in/ali božjem kraljestvu. Hkrati s tem je koncentrirala opravljanje splošnih religijskih družbenih funkcij (kompenzacijske, integracijske, legilimizacijske...) ter magično religiozno dejavnost (vse to s pomočjo osnovnega krščanskega sporočila in mimo njega). Od časov svojega konstituiranja je opravljala tudi širši spekter različnih drugih družbenih dejavnosti. Pri tem je vseskozi ohranjala razliko in neko stopnjo avtonomije nasproti državi (in ta nasproti njej). V okviru modeme družbe - h katere nastajanju je tudi sama na svoj način pripomogla - je vse do danes ohranila svoje kontitutivne značilnosti, kljub opaznim spremembam. V krščanskem sporočilu je prišlo v ospredje vprašanje individualiziranega človekovega odrešenja v povezavi z (re)valorizacijo tostranske dejavnosti; razlikovanje med Cerkvijo in državo seje poglobilo v smeri ločevanja, nastali so alternativni načini opravljanja do tedaj cerkveno-religijskih funkcij; te in druge dejavnosti so se osamosvojile od Cerkve in/ali prešle v sfero "zasebnosti in civilne družbe; Cerkev znotraj nedržavne sfere na nove načine uspešno opravlja stare ali prevzema nove dejavnosti (še vedno tudi v povezavi z državo). Družbe "realnega socializma" so tudi v zvezi s Cerkvijo pomenile radikatizacijo in hkrati odmik od značilnosti modernih družb, pri čemer je radikalizacija sama v nekaterih zadevah sprevrgla dotedanja razmerja Radikalizirana je bila ločitev Cerkve od države in "sekularizacija" (odvzem) nereligioznih cerkvenih ustanov in dejavnosti. Širitev področja državnega (državno-partijskega-samoupravnega organiziranja z omejevanjem civilne družbe je marginaliziraLa Cerkev, hkrati pa ji je izključitev iz socialističnega sistema dala možnost nove in večje avtonomije. Ker/kolikor je partijska država s svojimi ideološkimi aparati prevzemala neposredneje tudi nekatere cerkveno religijske funkcije ter sekularizirano kolektivno eshalologijo, so bili odnosi že zato konkurenčni in tudi konfliktni, hkrati pa so usmerjali Cerkev k poudarjanju individualiziranega odrešenjskega sporočila. Postsocializem in "tranzicija" pomenita povratek v osnovna razmerja modernih družb, glede na omenjene radikalizacije pa vsaj delni umik. Cerkvi se odpira razširjen prostor civilne družbe, kjer se zdaj srečuje z drugimi avtonomnimi ustanovami; država z državnimi aparati ni več v konkurenčnem ali sovražnem odnosu s Cerkvijo, čeprav se razlikovanje in ločenost Cerkve in države ohranjala, lahko pa tudi napetost pri poizkusih Cerkve, da bi podredila ali priredi delovanje državnih ustanov svoji logiki in/ali logiki delovanja civilne družbe. Prehodni in večinoma neuspešni so poizkusi Cerkve v nekaterih deželah, da se iz položaja relativno sorazmerno avtonomne ustanove zunaj socialističnega sistema premesti v položaj ustanove nekakšnega cerkveno-državnega sistema, namesto da bi (p)ostala pomembna ustanova civilne družbe. Ob nerazvitih modernih oblikah in ustanovah civilne družbe v posocialističnih deželah imajo cerkve komparativne prednosti pri oblikovanju, zbiranju in usmerjanju socialnega kapitala skozi tradicionalne in nove kulturno-religiozne socialne "mreže". Hkrati pa se v novih razmerah pojavlja problem njene zaresne "krščanske identitete".

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: katoliška cerkev, postsocializem, religija, civilna družba
• Vrsta gradiva: Delo ni kategorizirano
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FDV - Fakulteta za družbene vede
• Leto izida: 1996
• Št. strani: Str. 43-56
• Številčenje: Let. 12, št. 21
• PID: 20.500.12556/RUL-5313
• UDK: 26
• ISSN pri članku: 0352-3608
• COBISS.SI-ID: 16862045
• Datum objave v RUL: 11.07.2014

Gradivo je del revije

• Naslov: Družboslovne razprave
• Skrajšan naslov: Družbosl. razpr.
• Založnik: Slovensko sociološko društvo, Fakulteta za družbene vede
• ISSN: 0352-3608
• COBISS.SI-ID: 7530242

Sekundarni jezik

• Jezik: Neznan jezik
• Ključne besede: Catholic Church, postsocialism, religion, civil society