Uvod: Prispevek razpravlja o vplivu različnih oblik kulturnega kapitala (institucionalnega, objektiviranega in utelešenega) na samooceno zdravja. Metode: Vpliv kulturnega kapitala na zdravje je ocenjen z metodo nagnjenja in temelji na anketnih podatkih raziskave "Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija (2010)". Vzorec za analizo sestavlja 820 oseb, starih med 18 in 75 let, s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ljubljana ali Mestni občini Maribor. Analiza proučuje vpliv kulturnega kapitala na samooceno zdravja in preverja, ali se pri tem pojavljajo razlike med spoloma. Rezultati: Kulturni kapital pozitivno učinkuje na zdravje: osebe z več kulturnega kapitala bolje ocenjujejo svoje zdravje kot osebe z nizkim kulturnim kapitalom. Vse oblike kulturnega kapitala imajo statistično značilen pozitivni učinek na samooceno zdravja pri ženskah, pri moških pa ima statistično značilen pozitivni učinek na samooceno zdravja samo celotni kulturni kapital. Zaključki: Kulturni kapital je pomemben vir za odpravljanje,vzpostavljanje ali za ohranjanje razlik v zdravju.
|