V raziskavi smo spremljali časovno odvisnost oksidacijskega stresa, povzročenega z dodatkom večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) ter vlogo vitamina E pri njegovem zmanjšanju. Poskus smo izvedli na prašičih kot modelu za človeka. V individualne bilančne kletke smo uhlevili 24 mladih rastočih prašičev ter jih po obdobju prilagajanja razdelili v tri skupine. Vse tri skupine so dobivale enake osnovne izokalorične dnevne obroke z dodatki skroba,lanenega olja ali lanenega olja in vitamina E. Oksidacijski stres smo ovrednostili kot stopnjo poškodb jedrne DNK limfocitov in gralulocitov, koncentracijo malondialdehida (MDA) v krvni plazmi, 24-urno izločanje MDA s sečem in koncentracijo izomer vitamina E v krvni plazmi. Vrednosti navedenih parametrov so bile določene na začetku poskusa, po 24 urah, po 6 dneh in na koncu 22 dnevnega poskusa. Rezultati so pokazali, da je visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin (VNMK) v prehrani povečala poskodbe jedrne DNK limfocitov in granulocitov ye po 6 dneh. Limfociti so se, v primerjavi z granulociti, izkazali kot bolj občutljivi. Koncentracija MDA v krvni plazmi in v 24-tih urah izločena količina MDA s sečem se je v našem primeru izkazala kot boljši pokazatelj oksidacijskega stresa v primerjavi s stopnjo poskodb DNK limfocitov, se posebno granulocitov. Dodatek vitamina E je učinkovito zaščitil krvne celice pred povečanimi poškodbami DNK v celotnem poskusnem obdobju, medtem ko smo po 24 urah in tudi po 6 dneh ugotovili statistično značilno večjo koncentracijo MDA v primerjavi z začetnimi vrednostmi. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da dodatek vitamina E oba tipa preiskovanih krvnih celic v celoti zaščiti pred poškodbami DNK, nastajanje produktov lipidne peroksidacije pa se lahko zmanjša le po dolgotrajnejsem dodajanju.
|