Površina lesa, ki je izpostavljena visokim temperaturam, lahko postane neaktivna. Taka površina je težko lepljiva, zato je dosežena adhezija nezadostna. Neaktivnost lesne površine je povezana s kemičnimi in fizikalnimi spremembami. Cilj raziskave je bil ugotoviti razlike v kemični sestavi površine lesa, ki nastanejo pod vplivom nizkih oziroma visokih sušilnih temperatur. Raziskan je bil tudi vpliv sušenja na omočitev lesa in njena odvisnost od kemične sestave lesne površine. Uporabljena je bila rentgenska fotoelektronska spektroskopija in metoda merjenja kontaktnih kotov. Proučevani sta bili dve ameriški drevesni vrsti: tulipanovec in južni bor. Ugotovljeno je bilo, da se odstotek ogljika na površini lesa povečuje z naraščajočo temperaturo sušenja, medtem ko se odstotek kisika zmanjšuje. Površine lesa, ki so bile izpostavljene visoki sušilni temperaturi, so vsebovale višjo koncentracijo ekstraktivnih snovi kot običajno, kar je povzročilo visok kontaktni kot in slabo omočitev lesne površine
|
