Dolgotrajnost in energijska potratnost sušenja lesa povečuje tudi stroške, ki so med največjimi med lesnopredelovalnimi postopki. Analiza stroškov zahteva vsestransko obravnavo z vrednotenjem stroškov investicije, energije in dela kot tudi upoštevanje razvrednotenja zaradi napak ali dodane vrednosti kakovostnega osušenega lesa. V raziskavi smo nadgradili računalniški model sušilnega procesa z ekonomskim vrednotenjem različnih sušilnih tehnik. S primerjavo stroškov različnih sušilnih postopkov smo predpostaviti prehodno vlažnost lesa, pri kateri bi s kombinacijo več načinov sušenja dosegli najboljše ekonomske rezultate. Metoda je bila preverjena na sušenju bukovine debeline 38 mm s kombinacijo sušenja na prostem in komorskega sušenja. V zimskih mesecih je sušenje na prostem smotrno do vlažnosti 40 %, v najugodnejših klimatskih razmerah pa je optimalna vlažnost prehoda iz sušenja na prostem v komorsko sušenje 23 %. Predstavljeno metodo je mogoče uporabiti tudi za optimizacijo različnih tehničnih postopkov sušenja lesa.
|