izpis_h1_title_alt

Očrt slovenske diplomacije ali diplomacije Slovencev
ID Rahten, Andrej (Avtor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip2011_3_Rahten.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Članek obravnava zgodovino slovenske diplomacije, ki pa po avtorjevem mnenju ne sme biti omejena zgolj na obstoj samostojne slovenske nacionalne države. Ob številnih uglednih osebnostih v notranji politiki lahko na Slovence naletimo tudi v diplomatskih službah habsburške monarhije ter kraljeve in komunistične Jugoslavije. Med diplomati slovenskega rodu, ki so služili pod habsburškimi cesarji, je treba omeniti Sigismunda Herbersteina, Alojza Dobravca viteza Saldapenno, Antona viteza Lavrina, Josefa barona Schwegla in Alojza Pogačarja. V obdobju kraljeve Jugoslavije je Izidor Cankar kot poslanik služboval v Argentini, Kanadi in Grčiji. Med obema vojnama so trije Slovenci - Ivan Hribar, Albert Kramer in Bogumil Vošnjak - služili kot poslaniki v Pragi, nekdanji predsednik deželne vlade za Slovenijo Leonid Pitamic pa je postal celo poslanik v Washingtonu. Ivan Perne je bil šef oddelka za Društvo narodov na zunanjem ministrstvu, v sami administraciji Društva narodov pa se je najvišje zavihtel Vladimir Miselj, ki je delal v sekretariatu. Po drugi svetovni vojni je imel vodilni slovenski komunist Edvard Kardelj ob Josipu Brozu Titu celo ključno vlogo v zunanji politiki socialistične Jugoslavije. V sedemdesetih letih je začelo število Slovencev v jugoslovanski diplomaciji upadati, še zlasti na nižjih diplomatskih ravneh. Ob razpadanju jugoslovanske države je večina slovenskih diplomatov podprla prizadevanja slovenskega političnega vodstva za osamosvojitev in se tudi aktivno vključila v boj za mednarodno priznanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:politična zgodovina
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2011
Št. strani:Str. 646-667, 814
Številčenje:Letn. 48, št. 3
PID:20.500.12556/RUL-23199 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:94:341.7(497.4)
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:30487645 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:652
Število prenosov:144
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
The article deals with the history of Slovenian diplomacy, which - according to the author - should not be confined to the existence of an independent Slovenian nation-state only. In addition to many prominent personalities in internal politics, Slovenians could also be found in the diplomatic services of the Habsburg Monarchy as well as the monarchic and socialist Yugoslavia. Among diplomats of Slovenian origin serving under Habsburg Emperors, the following should be mentioned: Alojz Dobravec, Chevalier de Saldapenna, Anton Lavrin, Baron Josef Schwegel, and Alojz Pogačar. During the Yugoslav Kingdom, Izidor Cankar served as an Envoy to Argentina, Canada and Greece. Between the two world wars, three Slovenians served as Envoys to Prague: Ivan Hribar, Albert Kramer and Bogumil Vošnjak. The former Prime Minister of the Provincial Government for Slovenia, Leonid Pitamic, even became an Envoy to Washington. Several Slovenians could also be found within the League of Nations. Ivan Perne was head of the League of Nations Division at the Ministry of Foreign Affairs. As for those working in the administration of the League of Nations, the highest position was taken by Vladimir Miselj, who worked in the Secretariat. After the Second World War, the leading Slovenian communist Edvard Kardelj even played - apart from Josip Broz Tito - a key role in the foreign policy of Socialist Yugoslavia. In the 1970s, the number of Slovenians in Yugoslav diplomacy began to fall, especially at the lower diplomatic levels. During the break-up of the Yugoslav state, the majority of Slovenian diplomats supported the efforts of Slovenia's political leadership to achieve independence and take an active part in struggling for international recognition.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj