Mnogi analitiki stanovanja in blaginje zadnja desetletja sodelujejo v razpravi o ugodnostih, ki jih imajo posamezniki in družbe pri blaginji in pri lastniškem stanovanju ter o medsebojni zamenljivosti teh ugodnosti (trade-off between welfare and home ownership). Države z visoko stopnjo lastniških stanovanj imajo slabše razvit sistem blaginje. Razprava pa poteka o vzročni zvezi v tem statističnem razmerju; je sistem blaginje slabše razvit zaradi visoke stopnje lastniških stanovanj ali pa je obratno? Pričujoča številka revije se osredotoča na to, kako problem dojemajo gospodinjstva in kako se prisvoji skrbi za starostno pokojnino in oskrbo poslužujejo rešitev, ki jih nudijo država, trg in družina. Za zdaj je malo znanega o tem, kako gospodinjstva gledajo na stanovanjsko premoženje in v kolikšni meri ga vidijo kot obliko varnosti ali vir prihodka v starosti v času, ko se spopadamo s posledicami finančne krize in sta pokojninski sistem in sistem dolgotrajne oskrbe pod pritiski. Članek predstavlja rezultate razgovorov s člani 240 gospodinjstev v osmih državah. Njegov namen je prispevati k tej razpravi in razjasniti, kako o tem razmišljajo in se vedejo člani gospodinjstev; želi tudi raziskati, kolikšno vlogo ima pri strategijah načrtovanja za starost stanovanjsko premoženje. Rezultati kažejo, da se bo pomen kolektivnega urejanja v bodoče zmanjšal ter da bo stanovanjsko premoženje najverjetneje postalo pomembnejši delček v sestavljanki socialne varnosti v starosti.
|