izpis_h1_title_alt

Internacionalizacija nacionalnih parlamentov : norveški Storting in slovenski Državni zbor
ID Rommetvedt, Hilmar (Avtor), ID Zajc, Drago (Avtor), ID Pinterič, Uroš (Prevajalec)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20054-6_Rommetvedt_Zajc.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V sodobnem svetu nastajajo nove oblike povezanosti nacionalnih držav, ki se skušajo zaščititi pred nepredvidljivimi učinki globalizacije z oblikovanjem skupnih nadnacionalnih institucij. Sočasen proces internacionalizacije pa ukinja tradicionalno delitev med zunanjimi in notranjimi zadevami in vpliva na razmerje med parlamenti in izvršilno oblastjo oz. vladami. Zunanje zadeve postajajo vedno bolj sestavni del notranjih, medtem ko se notranje zadeve držav vedno bolj internacionalizirajo - posamezne države skušajo uskladiti svoje interese in oblikovati skupne politike. Norveška in Slovenija sta primer držav, ki se na različne načine internacionalizirata, saj sta članici različnih mnadnacionalnih organizacij (Slovenija je članica EU, medtem ko Norveška ni), njuna parlamenta imata pri tem najpomembnejšo vlogo. Vrsta indikatorjev kaže oblike in načine internacionalizacije norveškega Strortinga v primerjavi s slovenskim državnim zborom. Ugotovitve kažejo, da med parlamentoma obstojajo določene razlike, vendar je mogoče zaznati bistveno več podobnosti. Zaenkrat ni možna generalizacija slovensko-norveških izkušenj, rezultati pa kažejo, da imata oba parlamenta pomembno vlogo in hkrati še veliko neizkoriščenih potencialov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Državni zbor
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Leto izida:2005
Št. strani:Str. 622-643
Številčenje:Letn. 42, št. 4/6
PID:20.500.12556/RUL-22469 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:328
ISSN pri članku:0040-3598
COBISS.SI-ID:24538461 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1219
Število prenosov:259
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja
Skrajšan naslov:Teor. praksa
Založnik:Visoka šola za politične vede, Visoka šola za politične vede, Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Fakulteta za družbene vede
ISSN:0040-3598
COBISS.SI-ID:763652 Povezava se odpre v novem oknu

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
Globalisation and internationalisation are processes of growing interdependence between the states, which do not want to take the risks associated with formulation of independent policies. In the case of Norway andSlovenia domestic policies are more directly influenced by the Europeanisation, while national matters are being brought to the supranationalorganizations where national interests are negotiated. What seems to change is also the traditional division of prerogatives between the parliament and executive. The data presented confirmed the authors' expectations. National parliaments of Norway and Slovenia have become much more actively engaged in international affairs and at the same time in the 'domestification' of the international matters. Both parliaments have made substantial steps in internal institutionalisation by setting up adequate parliamentary bodies to handle issues concerning relations with the EU and there has been an increase of parliamentary delegations. More than one third of the Norwegian and more than one half of the Slovene deputies are members of the relevant committees and international delegations. In spite of the important political differences between the two countries, the experiences of both parliaments are relevant to other parliamentary systems as well, thus indicating that internationalisation of parliaments is a general trend.

Ključne besede:National assembly

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj