izpis_h1_title_alt

Presoja uspešnosti sanacije gozdnega požarišča Fajti hrib - Cerje iz leta 1994 : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij)
ID Šinigoj, Darijan (Avtor), ID Diaci, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,11 MB)
MD5: 59CC73239E664D8C8E7E49151B75F2BD
PID: 20.500.12556/rul/c7d92fa1-072d-4b2d-be76-6b49f4826fd4

Izvleček
Leta 1994 je pobočje Fajti hrib - Cerje zajel gozdni požar, ki je uničil prek o250 ha borovih sestojev ter 170 ha listnatega gozda. V naslednjem letu seje začela obnova na površinah, ki jih je zajel vršni požar. Med temi površinami je bilo tudi 44 ha v oddelku 057 kateri je predmet te raziskave inv katerem je potekala sanacija na tri načine, in sicer: 1) setev črnega bora, 2) setev črnega bora in črnega gabra ter saditev črnega bora, 3) saditev črnega bora, alepskega bora, evropskega macesna, navadne jelke, hrasta puhovca in cera, navadne češnje in ostrolistnega javorja v ograjo. Ko danes pogledamo proti vrhu pobočja Fajti hrib - Cerje vidimo med starejšimi borovimi sestoji veliko nižji, živo zeleni predel gozda, kjer je potekala obnova. Kot najuspešnejši način obnove se je izkazal prvi način - setev črnega bora. Med drevesnimi vrstami prevladujeta črni bor in črni gaber, grmovna plast pa je prekrita z navadnim rujem.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozdni požari, obnova, gozdna požarišča, Fajta, Cerje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Šinigoj]
Leto izida:2010
Št. strani:IX, 58 f.
PID:20.500.12556/RUL-17748 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*43(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:3054502 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1631
Število prenosov:361
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
In 1994, the slope Fajti hrib - Cerje was hit by a fire, which destroyed over 250 ha of pine population and 170 ha of deciduous forest. In the following year, the surfaces hit by a crown fire were being restored. These surfaces included also 44 ha in the section No. 058, which is analysed in this thesis. Three ways of reforestation were used there: 1) sowing the Black Pine, 2) sowing the Black Pine and the Black Beech as well as planting the Black Pine, 3) planting the Black Pine, the Sikang Pine, the European Larch, the European Silver Fir, the Downy Oak, the Turkey oak, Wild Cherry and the Norway Maple into the fence. The present view of the slope Fajti hrib - Cerje reveals a lower, bright green forest part, in which the reforestation took place, among the older pine population. The first way of reforestation, i.e. sowing the Black Pine, turned out to be the most successful one. The Black Pine and the Black Beech present the majority of tree species in the restored section, while the shrubs consist of the Eurasian Smoke Tree.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj