Cilj študije je bil oceniti genetske parametre za 39 (26 rutinskih in 13 novo definiranih) lastnosti zunanjosti pri slovenski populaciji rjavega goveda. Podatki zajemajo rezultate ocenjevanja zunanjosti 35 386 prvesnic, ocenjenih med letoma 2000 in 2011 po sistemu 97. Proučevane lastnosti zunanjosti so bile ocenjene na skali od 1 do 9 (29 lastnosti), merjene s palico in trakom (5 lastnosti) ali ocenjene na skali od 60 do 90 (5 lastnosti). Za oceno parametrov disperzije so bili uporabljeni trije različni več lastnostni modeli. Sistematski del prvega modela vključuje vplive: ocenjevalec in leto ocenjevanja, sezono telitve in dobo med telitvijo in ocenjevanjem. Drugi modelv ključuje poleg vplivov v prvem modelu še vpliv linearne regresije kondicije, tretji model pa sistematski vpliv časa od zadnje molže do ocenjevanja. Naključni del modelov v vseh primerih vključuje vpliv črede in aditivni vpliv živali. Dednostni deleži za okvir so ocenjeni z vrednostmi med 0,13 in 0,46 in za oblike med 0,03 in 0,22. Za lastnosti vimena se ocenjeni dednostni deleži gibljejo med 0,10 in 0,25. Majhni dednostni deleži so ocenjeni za lastnosti nog, in sicer med 0,04 in 0,13. Velike razlike v deležu fenotipske variance, le ta se giblje med 0,02 in 0,26, so pojasnjene s čredo. Genetske korelacije med lastnostmi zunanjosti se gibljejo med -0,41 (kot skočnega sklepa in skupna ocena za noge) in 0,99 med oceno in meritvijo za višino križa. Visoke genetske korelacije so bile ocenjene med naslednjimi pari lastnosti: ocenjena in merjena širina križa (0,92); nova in stara definicija centralne vezi (0,97); ocenjena in merjena globina telesa (0,86). Fenotipske korelacije so v primerjavi z genetskimi nekoliko nižje na absolutni skali. Glede na visoke korelacije je smiselno, da novo definirane ocenjevane lastnosti nadomestijo ustrezne merjene lastnosti. Na ta način bo selekcija primerljivo učinkovita, za ocenjevanje posamezne živali pa bo potrebno manj časa.
|
