Namen naše študije je bil ovrednotiti antioksidativno učinkovitost (AOC) ekstraktov rožmarina in zelenega čaja ter ekstraktov poganjkov in korenik japonskega (F. japonica), sahalinskega (F. sachalinensis) in češkega (F. x bohemica) dresnika med in-vitro simulacijo prebave s poudarkom na preučevanju vpliva pH. Za preučevanje AOC rastlinskih ekstraktov smo uporabili metodi DPPH (2,2-difenil-1-pikrilhidrazil) in FRAP (železo-reducirajoča antioksidativna učinkovitost) ter za ekstrakte dresnikov dodatno še TPC (skupne fenolne spojine). Protokol prebave smo razdelili v dve glavni fazi, želodčno (GP) in intestinalno (IP), vsako od teh pa še v podkategorijo začetnega in zaključnega dela posamezne faze. Naša raziskava je pokazala, da se je AOC ekstraktov rožmarina in zelenega čaja, merjena z metodo DPPH, od začetka GP do konca IP znižala; metoda FRAP je pokazala ravno nasproten trend in nakazala, da sprememba pH iz kislega v bazično omogoči sprostitev fenolnih spojin, ki delujejo kot odlični reducenti. Pri ekstraktih poganjkov dresnikov je metoda DPPH pokazala drastično znižanje preiskovanega parametra, saj AOC črevesni fazi ni bilo možno zaznati. Nasprotno je bila ta pri ekstraktih korenik dresnikov še izmerjena. AOC, merjena z metodo FRAP, je pokazala, da ekstrakti dresnikov izkazujejo dobre reducirajoče sposobnosti, zlasti ekstrakti njihovih korenik, saj so skozi celoten potek simulirane prebave izkazovali podaljšano delovanje. S pomočjo znanstvene literature smo ovrednotili njihovo biorazpoložljivost in možne izboljšave s pomočjo obetavnih naprednih nosilnih sistemov, kot je enkapsulacija bioaktivnih spojin rastlin.
|