Množično dostopno državno osnovno šolstvo - eden od temeljnih gradnikov procesov modernizacije - se je v celinski Evropi začelo vzpostavljati ob koncu 18. stoletja. Vse bolj centralizirane politične institucije so z odločilno pomočjo šolske mreže postopoma ustvarile meščansko-industrijsko družbo, v katere središču se je nahajal storilnostno naravnan in državi predan posameznik. Za širjenje šolske mreže in pismenosti je bila ključna usklajenost med razsvetljenskimi idejami, državnimi oblastmi in cerkvenimi organizacijami. Stanje v obravnavanih srednjeevropskih okoljih - Avstriji (katere del je bilo tudi ozemlje današnje Slovenije), Prusiji in drugih nemških deželah - kaže, da so družbeno vlogo izobraževanja krepile reformne oblike krščanstva, ki so si na podlagi želene skladnosti med Cerkvijo in državo prizadevale ustvariti racionalnega, delavnega in moralno odgovornega posameznika.
|