izpis_h1_title_alt

"Dve leti in pol so za nas barantali. V Rapalu kakor živinče nas prodali." : življenje Primorcev za rapalsko mejo in podobe rapalske meje
ID Flajšman, Božidar (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (803,77 KB)
MD5: 37C98D81390E39DFC834A087B6091086
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://retrospektive-journal.org/revija/retrospektive-letnik-vi-stevilka-2-3/clanek/dve-let-in-pol-so-za-nas-barantali-v-rapalu-kakor-zivince-nas-prodali/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Z rapalsko pogodbo so se za Primorce začeli težki časi. Primorske Slovence so skušali uničiti politično, gospodarsko in kulturno. Razpustili so slovenske zadruge in posojilnice, začelo se je poitalijančevanje slovenskih krajev, osebnih imen, ukinjene so bile slovenske šole in društva. Uradna raba slovenščine je bila prepovedana in začelo se je tudi fizično nasilje. Zaradi nemogočih razmer se je veliko Slovencev izselilo predvsem v Jugoslavijo. Slovence so razmere prisilile, da so se organizirali in začeli z odporom. Najbolj znana odporniška skupina je bila TIGR (akronim za Trst, Istra, Gorica, Reka), ki je bila ustanovljena leta 1924. Življenje Primorcev v tem času ponazarjata primera družine Pegan iz Trsta in družine Bolčina z Otlice nad Ajdovščino. Polona Lah hrani bogato gradivo svojih prednikov – družine Pegan, ki je od leta 1904 do 13. julija 1920 stanovala v Narodnem domu v Trstu. Ko so ga fašisti zažgali, so se iz goreče stavbe komaj rešili. Zakonca Ernest in Metka Pegan sta imela štiri otroke: Nado, Zoro, Danila in Stano. Zora Pegan se je poročila z Viktorjem Šoncem, ravnateljem Glasbene matice v Narodnem domu v Trstu. Nekaj mesecev po požigu Narodnega doma se je družina Pegan odselila v Vikrče pri Ljubljani, Viktor Šonc pa je ostal v Trstu, od koder je svoji bodoči ženi Zori pisal pisma in razglednice. Opisoval je tudi takratne razmere v Trstu in okolici, kar je lepo razvidno iz njune korespondence. Andrej Bolčina hrani gradivo svoje družine, pa tudi sam je na svoji koži doživel življenje pod Italijo, in sicer v obdobju pred drugo svetovno vojno. Leta 1918 so Italijani zasedli njegovo rojstno vas Otlico in Otlica je postala Ottelza, cerkev so klicali chiesa, šolo pa so poimenovali scuola. Bolčina opisuje, kako je bilo v šoli, srečanja z italijanskimi vojaki in sploh takratno življenje v Otlici. Ta članek je nastal predvsem na podlagi bogatega družinskega gradiva Polone Lah in Andreja Bolčine ter seveda na podlagi njunih pričevanj. Življenje Primorcev za rapalsko mejo ponazarjajo tudi podobe, ki so jih v tem obdobju ustvarili različni umetniki, predvsem slikarji in fotografi. Prikazana je tudi takratna italijanska propaganda na razglednicah.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:rapalska meja, življenje Primorcev, fašizem, podobe rapalske meje, propaganda
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2023
Št. strani:Str. 69-107
Številčenje:Letn. 6, št. 2/3
PID:20.500.12556/RUL-165580 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:94(497.4)"1918/1941"
ISSN pri članku:2630-3426
COBISS.SI-ID:184841219 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Licenca Creative Commons je navedena na pristajalni strani članka (glej izvorni URL): https://retrospektive-journal.org/revija/retrospektive-letnik-vi-stevilka-2-3/clanek/dve-let-in-pol-so-za-nas-barantali-v-rapalu-kakor-zivince-nas-prodali/(Datum opombe: 10. 12. 2024)
Datum objave v RUL:06.12.2024
Število ogledov:57
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Retrospektive : znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja
Založnik:Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
ISSN:2630-3426
COBISS.SI-ID:297275392 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
With the Rapallo Treaty, di2cult times began for Primorje. They tried to destroy the Slovenes living in Primorska politically, economically and culturally. Slovenian cooperatives and loan companies were dissolved, the Italianization of Slovenian places and personal names began, Slovenian schools and associations were abolished. The official use of Slovene was forbidden and physical violence also began. Due to the impossible conditions, many Slovenes emigrated mainly to Yugoslavia. The situation forced the Slovenians to organize and start the resistance. The most famous resistance group was TIGR (acronym for Trieste, Istria, Gorica, River), which was founded in 1924. The life of the people of Primorje at that time is illustrated by the examples of the Pegan family from Trieste and the Bolčina family from Otlice nad Ajdovščino. Polona Lah keeps the rich material of its ancestors - the Pegan family, who lived in the National House in Trieste from 1904 to July 13, 1920. When the fascists set it on fire, they barely escaped from the burning building. Ernest and Metka Pegan had four children: Nada, Zora, Danila and Stana. Zora Pegan married Viktorje Šonec, director of the Music Center at the National House in Trieste. A few months after the burning of the National House, the Pegan family moved to Vikrče near Ljubljana, while Viktor Šonc stayed in Trieste, from where he wrote letters and postcards to his future wife Zora. He also described the conditions in Trieste and the surrounding area at the time, which is clearly evident from their correspondence. Andrej Bolčina keeps his family's material, and he himself experienced life under Italy, namely in the period before the Second World War. In 1918, the Italians occupied his native village of Otlica and Otlica became Ottelza, the church was called chiesa, and the school was called scuola Bolčina describes what it was like at school, meetings with Italian soldiers and life in Otlica at that time. This article was created primarily on the basis of the rich family material of Polona Lah and Andrej Bolčina and, of course, on the basis of their testimonies. The life of the people of Primorje beyond the Rapallo border is also illustrated by images created during this period by various artists, mainly painters and photographers. Italian propaganda on postcards of the time is also shown.

Ključne besede:the Rapallo border, the life of people in Primorska, fascism, images of the Rapallo border, propaganda

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J6-3124-2021
Naslov:Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj