Pogostost in napovedni dejavniki anksioznosti pri bolnikih na elektivni invazivni kardiološki diagnostiki

Kokalj Palandačić, Anja (avtor), Lainščak, Mitja (mentor)

Izhodišče: Pogostost anksioznih motenj pri koronarni bolezni je približno 15 %, medtem ko glede na raziskave 24–72 % bolnikov na elektivni invazivni kardiološki diagnostiki občuti klinično pomembno anksioznost. Anksioznost je negativno povezana s sodelovanjem pri zdravljenju in rehabilitaciji. Namen naše raziskave je bil opredeliti napovedne dejavnike za boljše prepoznavanje anksioznosti pri bolnikih, vabljenih na elektivno invazivno kardiološko diagnostiko, in identificirati fenotip bolnikov, ki bi pred in/ali po posegu potrebovali farmakološko ali nefarmakološko pomoč za obvladovanje anksioznosti. Določili smo tudi psihometrične lastnosti prevedenemu vprašalniku Lestvica depresivnosti za srčne bolnike. Metode: V prospektivno presečno raziskavo smo vključili 393 bolnikov, vabljenih na elektivno invazivno kardiološko diagnostiko. Ta je bila izvedena na Kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Pri bolnikih smo merili psihološke parametre s samoocenjevalnimi vprašalniki (anksioznost s Spielbergerjevim vprašalnikom anksioznosti, osebnostne poteze z vprašalnikom Velikih pet, soočanje s stresom z Vprašalnikom soočanja s stresom ter depresivno simptomatiko z Lestvico depresivnosti za srčne bolnike in Lestvico depresivnosti). Podatke smo zbrali v časovnem razponu šestih tednov od bolnikove vključitve v raziskavo, in sicer v štirih časovnih točkah: (1) 14 dni pred posegom, (2) na dan sprejetja v bolnišnico približno 2–4 ure pred izvedbo posega, (3) 24 ur po posegu, a pred odpustom in (4) 4 tedne po odpustu. 272 bolnikov je ustrezalo vključitvenim kriterijem za določitev psihometričnih lastnosti na Lestvici depresivnosti za srčne bolnike, medtem ko smo za analizo anksioznosti vključili 259 nedepresivnih bolnikov. Rezultati: Med 259 nedepresivnimi bolniki (mediana starost 65 let, 32 % žensk) je bilo 91 bolnikov klinično pomembno anksioznih (prevalenca anksioznosti 35 %). Anksioznost je bila višja pri bolnikih, ki so uporabljali strategije izogibanja ob soočanju s stresom (p < 0,001). Nižjo osebnostno anksioznost so izkazovali bolniki, ki niso (p = 0,073) ali so (p = 0,069) potrebovali perkutano koronarno intervenco. Situacijska anksioznost je bila glede na prvo časovno točko v vseh naslednjih časovnih točkah statistično značilno nižja, najnižja pa 24 ur po posegu (p < 0,001). Lestvica depresivnosti za srčne bolnike ima dobro notranjo skladnost (koeficient alfa = 0,92) in časovno stabilnost (ICC = 0,71). Z eksploratorno faktorsko analizo smo potrdili šest faktorjev, s katerimi smo pojasnili 61 % celotne variabilnosti. Sočasna veljavnost z Lestvico depresivnosti in Spielbergerjevim vprašalnikom situacijske anksioznosti je pokazala precejšnjo do močno povezanost. Zaključek: Prevalenca anksioznosti pri bolnikih, vabljenih na elektivno invazivno kardiološko diagnostiko, je višja kot v splošni populaciji. Bolniki s strategijami izogibanja ob soočanju s stresom in bolniki s hudo koronarno boleznijo, ki potrebujejo operacijo, so izkazovali mejno značilno višjo situacijsko anksioznost. Lestvica depresivnosti za srčne bolnike je zanesljiv in veljaven vprašalnik za merjenje depresivnosti pri slovenskih bolnikih z boleznijo srca. Uporabna klinična plat spoznanj te raziskave v prihodnosti predstavlja možnost uvedbe rednega presejanja za anksioznost pri bolnikih s sumom ali s potrjeno boleznijo srca. Pri bolnikih z zvišano anksioznostjo bi bilo smiselno psihološko in/ali farmakološko zdravljenje z namenom hitrejše in uspešnejše rehabilitacije.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: anksioznost, soočanje s stresom, osebnostne lastnosti, depresija, koronarna angiografija
• Vrsta gradiva: Doktorsko delo/naloga
• Organizacija: MF - Medicinska fakulteta
• Leto izida: 2024
• PID: 20.500.12556/RUL-165239
• Datum objave v RUL: 28.11.2024

KOKALJ PALANDAČIĆ, Anja, 2024, Pogostost in napovedni dejavniki anksioznosti pri bolnikih na elektivni invazivni kardiološki diagnostiki [na spletu]. Doktorska disertacija. [Dostopano 15 marec 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=165239

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Evaluating and predicting anxiety in elective coronary angiography study

Izvleček

Background: The frequency of anxiety disorders in coronary disease is approximately 15%, while according to research, 24-72% of patients undergoing elective coronary angiography experience clinically significant anxiety. Anxiety negatively affects participation in treatment and rehabilitation. The purpose of our research was to define predictive factors for better recognition of anxiety in patients invited to elective coronary angiography and to identify the phenotype of patients that would need pharmacological or non-pharmacological help to manage anxiety before and/or after the procedure. We also determined the psychometric properties of the translated Cardiac Depression Scale. Methods: This was a single-center, cross-sectional, prospective study at the Coronary Care Unit of the Department of Cardiology, Celje General Hospital, Slovenia. In this study 393 patients that underwent the elective coronary angiography were included. Psychological parameters were measured using self-assessment questionnaires (anxiety using the Spielberger Trait/State Anxiety Inventory, personality traits using the 10 – item short version of Big Five Inventory, coping with stress using the Coping Inventory, and depressive symptoms using the Cardiac Depression Scale and the Center for Epidemiologic Studies Depression Scale). The data was collected within a period of six weeks from the patient's inclusion in the study at four time points: (1) 14 days before the procedure, (2) on the day of admission to the hospital approximately 2-4 hours before the procedure, (3) 24 hours after the procedure but before discharge and (4) 4 weeks after discharge. 272 patients met the inclusion criteria for determining the psychometric properties of the Cardiac Depression Scale, while 259 patients without depression symptoms were included in the analysis of anxiety. Results: Among 259 patients (median age 65 years, 32% women), 91 patients were anxious (prevalence of anxiety 35%). Anxiety was higher in patients with avoidance-oriented coping style (p<0.001). Patients without any intervention (p=0.073) and with percutaneous coronary intervention (p=0.069) had lower anxiety, compared to patients in need of coronary graft-bypass surgery. The Slovenian version of the Cardiac Depression Scale had good internal consistency (Cronbach's alpha=0.92) and temporal stability (ICC=0.71). Exploratory factor analysis confirmed six factors, which explained 61% of the total variability. Concurrent validity with the Center for Epidemiologic Studies Depression Scale and the Spielberger State Anxiety Inventory showed a significant to strong correlation. Conclusion: More than one third of patients experience clinically significant anxiety before elective coronary angiography. Patients that use avoidance-oriented coping strategies and need a coronary artery bypass graft surgery have higher trait and state anxiety. Our results suggest importance of recognising anxiety to apply effective interventions for altering coping strategies and reducing anxiety and its effect on cardiovascular system. The Slovenian version of the Cardiac Depression Scale is a reliable and valid instrument for screening for depression in Slovenian patients with heart disease.

• Ključne besede: anxiety, coping strategies, personality traits, depression, coronary angiography