izpis_h1_title_alt

Prognostičen pomen genetskih sprememb pri otrocih z B-celično akutno limfoblastno levkemijo
ID Črepinšek, Klementina (Avtor), ID Debeljak, Maruša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,96 MB)
MD5: C1FC3B05AD26D67C90D6FD5F29C53F3D

Izvleček
Uvod: B-celična akutna limfoblastna levkemija (B-ALL) predstavlja četrtino vseh rakavih obolenj pri otrocih. Kljub izjemnim napredkom v zdravljenju se bolezen pri 10–20 % bolnikov ponovi in približno polovica teh otrok ne preživi. Iskanje novih bioloških označevalcev, kombinacij že znanih napovednih dejavnikov, manj invazivnih diagnostičnih postopkov in manj agresivnih strategij zdravljenja ostaja ključno za izboljšanje obravnave, preživetja in dolgotrajne kakovosti življenja teh bolnikov. Metode: Za prvi del raziskave, v katerem smo celovito analizirali genetske spremembe pri bolnikih z B-celično akutno limfoblastno levkemijo, smo vključili 99 zaporednih neizbranih bolnikov. Iz vzorcev kostnega mozga ali periferne krvi, odvzetih ob postavitvi diagnoze, smo izolirali RNA in DNA. Za analizo transkriptoma smo uporabili sekvenciranje RNA, za opredelitev sprememb v številu kopij pa od ligacije odvisno hkratno pomnoževanje sond (MLPA). Za drugi del raziskave, v katerem smo spremljali minimalen preostanek bolezni v vzorcih kostnega mozga in periferne krvi, smo vključili 6 bolnikov, za katere smo zbrali vzorce ob postavitvi diagnoze, ob 15. in 33. dnevu zdravljenja. Iz vzorcev smo izolirali DNA in pripravili knjižnice za spremljanje imunoglobulinskih preureditev z metodo sekvenciranja naslednje generacije. Rezultati: Z analizo transkriptoma smo uspešno opredelili genetske podtipe B-ALL pri večini preučevanih vzorcev, pri čemer smo bolnike razvrstili v 13 od 26 znanih podtipov. Med njimi smo odkrili redke, prognostično tako ugodne kot tudi neugodne podtipe, ki omogočajo ciljno zdravljenje. Pokazali smo, da lahko sekvenciranje RNA nadomesti večino trenutno uporabljenih metod za določitev gonilnih genetskih sprememb B-ALL in izboljša diagnostični izplen ter obravnavo bolnikov. Analiza diferencialnega izražanja genov je razkrila, da imajo bolniki z ugodnimi podtipi z dogodkom nižje izražene tumor supresorske gene, medtem ko imajo bolniki z neugodnimi podtipi z dogodkom višje izražanje onkogenov. Spremembe v številu kopij genov so se izkazale kot močan prognostični dejavnik, odvisen od genetskega podtipa, medtem ko večje število genov s spremembami v številu kopij genov ni pomenilo tudi slabše prognoze. Razvili smo napovedne modele, ki vključujejo genetske in klinične podatke za natančno napovedovanje izida zdravljenja pri bolnikih z B-ALL. Ti modeli, ki temeljijo na strojnem učenju, so se izkazali za učinkovite pri razvrščanju bolnikov v različne prognostične skupine. S spremljanjem dinamike imunoglobulinskih preureditev v periferni krvi smo potrdili možnost manj invazivnega spremljanja minimalne preostale bolezni, kar bi lahko zmanjšalo število potrebnih punkcij kostnega mozga in omogočilo pogostejše spremljanje odziva na zdravljenje. Zaključki: Naša raziskava poudarja pomen naprednih genetskih analiz in napovednih modelov pri obravnavi otrok z B-celično akutno limfoblastno levkemijo. Rezultati potrjujejo, da lahko natančna genetska opredelitev podtipov bistveno izboljša diagnostiko in obravnavo bolnikov. Z uporabo najnovejših tehnologij, kot sta sekvenciranje RNA in sekvenciranje imunoglobulinskih preureditev, ter naprednih napovednih modelov lahko pričakujemo bolj prilagojeno in manj invazivno obravnavo, kar vodi do izboljšanih kratkoročnih in dolgoročnih izidov za bolnike z B-celično akutno limfoblastno levkemijo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:B-celična akutna limfoblastna levkemija, sekvenciranje RNA, spremembe v številu kopij genov, minimalen preostanek bolezni
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-165126 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.11.2024
Število ogledov:33
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Prognostic impact of genetic alterations in children with B-cell acute lymphoblastic leukemia
Izvleček:
Introduction: B-cell acute lymphoblastic leukaemia (B-ALL) accounts for 25% of all childhood cancers. Despite remarkable advances in treatment, 10-20% of patients relapse and about half of these children do not survive. The search for new biological markers, combinations of already known predictive factors, less invasive diagnostic procedures, and less aggressive treatment strategies remains crucial for improving the management, survival, and long-term quality of life of these patients. Methods: For the first part of the study, in which we comprehensively analysed genetic alterations in patients with B-cell acute lymphoblastic leukaemia, 99 consecutive unselected patients were included. RNA and DNA were isolated from bone marrow or peripheral blood samples taken at diagnosis. RNA sequencing was used for transcriptome analysis and multiplex ligation-dependent probe amplification (MLPA) was used to identify copy number changes. For the second part of the study, in which we monitored minimal residual disease in bone marrow and peripheral blood samples, we included 6 patients for whom samples were collected at diagnosis, at days 15 and 33 of treatment. DNA was isolated from the samples and libraries were prepared for monitoring immunoglobulin rearrangements by next-generation sequencing. Results: Transcriptome analysis successfully identified B-ALL genetic subtypes in the majority of the samples studied, classifying patients into 13 of the 26 known subtypes. Among these, we identified rare, prognostically favourable as well as unfavourable subtypes that allow targeted therapy. We have shown that RNA sequencing can replace most of the methods currently used to identify the driving genetic alterations in B-ALL and improve diagnostic yield and patient management. Differential gene expression analysis revealed that patients with favourable subtypes that experience an event have lower expression of tumour suppressor genes at diagnosis, while patients with unfavourable subtypes that experience an event have higher expression of oncogenes at diagnosis. Gene copy number changes appeared to be a strong prognostic factor depending on the genetic subtype, while a higher number of genes with gene copy number changes did not translate into a worse prognosis. We have developed predictive models that integrate genetic and clinical data to accurately predict treatment outcome in patients with B-ALL. These machine learning-based models have proven to be effective in classifying patients into different prognostic groups. By monitoring the dynamics of immunoglobulin rearrangements in peripheral blood, we have validated the possibility of less invasive monitoring of minimal residual disease, which could reduce the number of bone marrow punctures needed and allow more frequent monitoring of response to treatment. Conclusions: Our study highlights the importance of advanced genetic analyses and predictive models in the management of children with B-cell acute lymphoblastic leukaemia. The results confirm that accurate genetic subtyping can significantly improve the diagnosis and management of patients. Using the latest technologies such as RNA sequencing and immunoglobulin rearrangement sequencing, as well as advanced predictive models, more personalised and less invasive treatment can be expected, leading to improved short- and long-term outcomes for patients with B-cell acute lymphoblastic leukaemia.

Ključne besede:B-cell acute lymphoblastic leukemia, RNA sequencing, copy number variations, minimal residual disease

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj