izpis_h1_title_alt

Vpliv vrste medija na otrokovo razumevanje zgodbe : magistrsko delo
ID Naveršnik, Lucija (Avtor), ID Pavlič, Matic (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kocjančič Antolík, Tanja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,19 MB)
MD5: 966B48AB9EC31EF524BF5E1EDD402714
.pdfPDF - Priloga, prenos (104,71 KB)
MD5: 313346E6C4946A2343FB076B1C8F8892
.pdfPDF - Priloga, prenos (110,00 KB)
MD5: 75C4617C7465FBFFF6A100F79EA461F4
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo spodaj.

Izvleček
Razumevanje zgodbe je pomembna zmožnost, ki otroku koristi v različnih dejavnostih, hkrati pa vpliva tudi na razvijanje kompleksnejših zmožnosti. V današnjem obdobju so otroci izpostavljeni različnim oblikam zgodb, ki pa jim ne nudijo enakih pogojev za razumevanje. V naši magistrski nalogi smo raziskovali, kako različne vrste medija vplivajo na otrokovo uspešnost razumevanja zgodbe. Dandanes so otroci pogosto izpostavljeni animiranim filmom, nekoliko redkeje avdio zgodbam, še vedno pa so deležni tudi tradicionalnih, pisnih oblik zgodb, z dodanimi ilustracijami. Prav zaradi tega smo preverjali, kako uspešno je otrokovo razumevanje v primeru izpostavljenosti zgolj avditivnim informacijam, avditivno-vizualnim informacijam z dodano ilustracijo in avditivno-vizualnim informacijam z dodano animacijo. Pri tem smo vključili predšolske otroke med četrtim in sedmim letom starosti. Načrtno smo izbrali jezikovno in vsebinsko kvaliteten stimul, razumevanje zgodbe pa smo preverili s pomočjo treh nalog: obnova zgodbe, ocenjevanje pravilnosti trditev in razporejanje sličic v pravilno časovno zaporedje. Rezultati raziskave so pokazali, da dodane vizualne informacije v obliki animacije prispevajo k (časovno) obsežnejši obnovi, medtem ko na področju pomnjenja pomembnih dogodkov, priklica eksplicitno izpostavljenih jezikovnih informacij in zaporednega sklepanja oz. pomnjenja časovnega zaporedja dogodkov ni mogoče potrditi vpliva vrste medija na otrokovo uspešnost. Pri tem je pomembno poudariti, da lahko te ugotovitve posplošimo zgolj na vsebinsko in jezikovno kvalitetne zgodbe. Naša raziskava je lahko v pomoč logopedom in drugim strokovnim delavcem pri njihovem delu, pri uporabi načinov terapije in predvsem pri usmerjanju staršev ob uporabi digitalnih oblik zgodb, pri čemer je še vedno potrebno upoštevati smernice o uporabi digitalnih zaslonov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:razumevanje zgodbe, razvoj jezika, digitalne naprave, avdio zgodba, animacija, ilustracija, mediji, otroci
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:L. Naveršnik
Leto izida:2024
Št. strani:VIII, 65 str.
PID:20.500.12556/RUL-164351 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:81'27
COBISS.SI-ID:213235971 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.10.2024
Število ogledov:71
Število prenosov:22
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Influence of Media Type on Children's Understanding of Stories
Izvleček:
Understanding the story is an important ability that benefits the child in various activities, but at the same time it also affects the development of more complex abilities. In today's era, children are exposed to different forms of stories, but they do not offer them the same conditions for understanding. In our master's thesis, we investigated how different types of media influence a child's success in understanding the story. Nowadays, children are often exposed to animated films, somewhat less often to audio stories, but they still receive traditional, written forms of stories, with added illustrations. It is for this reason that we checked how successful the child's understanding is in the case of exposure to only auditory information, auditory-visual information with added illustration and auditory-visual information with added animation. We included preschool children between the ages of four and seven. We deliberately selected a linguistically and content-quality stimulus, and we checked the understanding of the story with the help of three tasks: reconstructing the story, assessing the correctness of the statements and arranging the pictures in the correct time sequence. The results of the research showed that added visual information in the form of animation contributes to (temporally) more extensive retteling, while in the field of remembering important events, recalling explicitly exposed linguistic information and sequential reasoning or memorizing the time sequence of events, it is not possible to confirm the influence of the type of media on the child's performance. Here, it is important to emphasize that these findings can only be generalized to stories with good content and language. Our research can help speech and language pathologists and other professionals in their work and especially in guiding parents when using digital forms of stories, while it is still necessary to take into account the guidelines on the use of digital screens.

Ključne besede:Story comprehension, language development, digital devices, audio story, animation, illustration

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Datoteke

Podatki se nalagajo...

Nazaj