Kitajski humanizem se je razvil ločeno od evropskih humanističnih diskurzov ter je odražal posebnosti kitajske kulturne in filozofske tradicije. Analiza teh razlik lahko iz-boljša naše razumevanje tako specifičnih značilnosti kitajskega humanizma kot tudi raznovrstnih potencialov znotraj sodobnega globalnega humanističnega mišljenja. * Jana S. ROŠKER, Professor of Sinology, Department of Asian Studies, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Slovenia.Email address: jana.rosker@ff.uni-lj.si
212Jčžč S. ROŠKER: SThfiffčŽČž‒ HTh čžČffi : TflŌ RŌffčŽČōž fiŌŽūŌŌž ŽflŌ IžăČțČăThčff čžă SōőČŌŽĐ ...Primerjalna perspektiva, ki jo bomo v pričujočem prispevku pridobili z metodo sublaci-je, poudarja planetarno pomembnost humanizma. Ta perspektiva nam nazorno prikaže, kako lahko različni kulturni vidiki bogatijo in širijo obseg globalnega diskurza, kar vodi v bolj vključujoče razumevanje humanizma širom sveta. V prispevku bom najprej podala kratek zgodovinski pregled izvora in razvoja idej, ki so v kitajski tradiciji postavile človeka v središče kulture in kozmosa. Toda za boljše razumevanje razlik, ki opredeljujejo kitajske poglede na človeka in njegov položaj v svetu v primerjavi z evropskimi, si bomo v nadal-jevanju ogledali, kako je v kitajski tradiciji strukturiran odnos med ljudmi in skupnostmi, v katerih živijo. Nato bomo proučili politične in filozofske tokove, ki so oblikovali kon-fucijanski diskurz, ter si ogledali, na kakšen način je vsak od njih prispeval h konsolidaciji specifično kitajskega modela humanizma. Z metodo sublacije nameravamo raziskati, kako bi se ta dva sistema lahko dopolnjevala in drug drugega izboljšala, s čimer bi pomagala vzpostaviti temeljni okvir za vizijo nove transkulturne in planetarne etike, kakršno si pred-stavlja avtorica.
|
