Človeško življenje je že od nekdaj razumljeno kot notranja napetost med smrtnostjo človeškega telesa in željo duše po nesmrtnosti. Ta napetost je z neverjetnim razvojem medicine, tehnologije in umetne inteligence, ki lahko naše življenje podaljšajo na številne načine, dosegla nove razsežnosti. V pričujoči razpravi avtorja najprej predstavita filozofski pogled na telo, ki je bilo pogosto razumljeno kot ječa duše, nato pa sodobno iskanje nesmrtnosti. V tretjem poglavju predstavljata veselo oznanilo krščanstva, ki je med drugim tudi v tem, da telo človeku omogoča živeti celostne odnose in uresničiti njegovo poklicanost, nato pa razmišljata še o krščanskem razumevanju nesmrtnosti. V sklepu odpirata nova vprašanja, ki se zastavljajo ob neizmerno velikem vlaganju v razvoj tehnologije, zlasti umetne inteligence, ki je v globini izraz človekove želje po nesmrtnem življenju. Hkrati nakazujeta, da se človek strahu pred smrtjo in iskanja najrazličnejših načinov, kako bi se je izognil, lahko reši, ko jo je pripravljen sprejeti kot sestavni del svojega življenja.
|