izpis_h1_title_alt

Etnografija moralnih ekonomij pri sodelovalnih odnosih med kmeti
ID Slovenc Grasselli, Mateja (Avtor), ID Erjavec, Emil (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Knežević Hočevar, Dušanka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,98 MB)
MD5: 4CA2EE03B9DD7108EEDCE2DC4CB89BCE

Izvleček
Disertacija se ukvarja z vprašanjem, katere okoliščine in ravnanja ljudi so spodbudno, predvsem pa zaviralno vplivali na sodelovanje kmetov. Oblikovalci Skupne kmetijske politike kmetom namreč sporočajo, da je konkurenčen in trajnostni podeželski prostor tudi tak, v katerem sodelujejo na ekonomskem in okoljevarstvenem področju. Etnografska raziskava se je osredinila na moralna občutja, izkušnje in presoje ter sodelovalno kulturo kmetov. Med dolgotrajnim terenskim delom na Goričkem so bili izvedeni opazovanje z udeležbo in polstrukturirani intervjuji s kmeti, kmetijskimi svetovalci in drugimi. Pridobljeno gradivo je bilo analizirano s pristopom moralne ekonomije in je temeljilo na raziskovalnih vprašanjih, kako ljudje ekonomske odnose in institucije moralno vrednotijo ter kakšne učinke na njihove prakse sodelovanja in blaginjo ima moralna razsežnost njihove ekonomske dejavnosti. Udeleženci raziskave so svoje preteklo tržno sodelovanje, rabo in prodajo zemljišč ter sistem dohodkovnih podpor povezovali z moralnimi občutji krivice, zato so oblikovanje morebitnih prihodnjih sodelovalnih odnosov z drugimi kmeti razumeli kot škodljivo za svojo blaginjo. To in njihovo prepričanje, da s tržnim povezovanjem ne morejo vplivati na razmerja moči v prehranski verigi, je pomembno vplivalo na njihovo dojemanje formalnega sodelovanja kot nemogočega in nesmiselnega. Iz raziskave je razvidno, da zasledovanje lastnih interesov in koristi ni edina motivacija in racionalizacija v ekonomskih odnosih, ampak da imajo pomembno vlogo tudi moralna občutja, sodbe in izkušnje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kmetijstvo, kmetje, sodelovanje, moralna ekonomija, blaginja, Slovenija
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-164012 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:211820803 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.10.2024
Število ogledov:124
Število prenosov:1894
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Ethnography of moral economies in cooperative relations between farmers
Izvleček:
The thesis addresses the question of what circumstances and behaviours encourage farmers to cooperate and, more importantly, discourage them from doing so. The message from CAP policy makers to farmers is that a competitive and sustainable rural area is also one in which they cooperate economically and environmentally. The ethnographic research focused on farmers' moral sentiments, experiences and judgements as well as the culture of cooperation. Participant observation and semi-structured interviews with farmers, agricultural advisors and others were conducted during the long-term field research in Goričko. The material obtained was analysed using a moral economy approach, which deals with the question of how people morally evaluate economic relationships and institutions and what moral impact economic activities have on people's well-being. The study participants associated their previous market cooperation, land use and sales, and the subsidy system with sentiments of moral injustice and therefore perceived the formation of possible future cooperative relationships with other farmers as harmful to their well-being. This and their belief that they could not influence power relations in the food chain through market cooperation had an important influence on their judgement that formal cooperation was impossible and pointless. Research has shown that the pursuit of self-interest and benefit is not the only motivation and rationalisation in economic relationships, but that moral sentiments, judgements and experiences also play an important role.

Ključne besede:agriculture, farmers, cooperation, moral economy, wellbeing, Slovenia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj