izpis_h1_title_alt

Hieronimova in sodobna spoznanja o literarni kakovosti Svetega pisma
ID Avsenik Nabergoj, Irena (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (408,72 KB)
MD5: 6BD3D123675F774565FACC3C0ACF5AB0
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/bogoslovni-vestnik/bogoslovni-vestnik-81-2021-2 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V prvih stoletjih krščanstva so številni cerkveni očetje, kakor so Tacijan Sirski (približno 120–180), Klement Aleksandrijski (150–111), Origen (184–253), Evzebij (260–339), Janez Krizostom (347–407), Ambrozij (339–397), Hieronim (347–419) in Avguštin (354–430), izrazili svoje poglede o literarnih lastnostih svetopisemskih besedil. V 2. in 3. stoletju je med učenjaki prevladovalo mnenje, da se literarne in retorične lastnosti Svetega pisma ne morejo meriti z najpomembnejšim standardom klasične grško-rimske retorike, saj pisateljev svetih spisov niso gnale literarne ali retorične konvencije, ampak vsebina razodetja. V 4. stoletju pa so cerkveni očetje širokega znanja in literarne spretnosti v Svetem pismu prepoznali nekatere izrazite lastnosti literature. Ta prispevek obravnava sv. Hieronima (Eusebius Hieronymus), ljubitelja klasične literature in latinsko-grške dvojezičnosti, ki je Sveto pismo prevajal iz izvirnih jezikov in napisal veliko svetopisemskih komentarjev in pisem. Hieronim je bil umetnik besede s pretanjeno občutljivostjo za lepoto jezika. Bolj prepričljivo kakor katerikoli drug starodavni svetopisemski učenjak je dokazal, da je hebrejska Stara zaveza umetniška na svoj posebni način. Ugotovil je, da imajo literarne zvrsti Svetega pisma umetniško vrednost kot literatura in jih je mogoče najbolje razločiti ob uporabi literarnih konvencij, ki so oblikovale Staro zavezo. Prispevek se osredotoča na Hieronimove uvode v njegove prevode svetopisemskih knjig, na njegova pisma in svetopisemske komentarje, ki najbolje kažejo njegovo prepričanje o umetniški kakovosti Svetega pisma.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hebrejsko Sveto pismo, Septuaginta, Vulgata, cerkveni očetje, literarna kakovost Svetega pisma, dobesedni in duhovni pomen Svetega pisma, pomen Hieronimovega dela, moderna literarna kritika
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2021
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 477-490
Številčenje:Letn. 81, [št.] 2
PID:20.500.12556/RUL-163938 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:27-36-1sv.Hieronim
ISSN pri članku:0006-5722
DOI:10.34291/BV2021/02/Avsenik Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:86873091 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.10.2024
Število ogledov:93
Število prenosov:4
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Bogoslovni vestnik : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani
Skrajšan naslov:Bogosl. vestn.
Založnik:Teološka fakulteta
ISSN:0006-5722
COBISS.SI-ID:8745472 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Jerome’s and contemporary findings on the literary quality of the Bible
Izvleček:
In the early era of Christianity, several church fathers such as Tatian the Syrian (c. 120–180), Clement of Alexandria (150–211), Origen (184–253), Eusebius (260–339), John Chrysostom (347–407), Saint Ambrose (339–397), Saint Jerome (347–419) and Saint Augustine (354–430), expressed their opinions on the literary characteristics of biblical texts. In the second and third centuries, the prevailing view among scholars was that the literary and rhetorical qualities of the Bible could not be measured by the leading standard of classical Greco-Roman rhetoric since the writers of Scripture were not driven by literary or rhetorical conventions but by the content of Revelation. In the 4th century, conversely, church fathers of broad knowledge and literary ability recognized some unique literature characteristics in the Bible. This contribution deals with Saint Jerome (Eusebius Hieronymus), a lover of Classical literature and a LatinGreek bilingual, who translated the Bible from original languages and wrote many Biblical commentaries and letters. Jerome was an artist of the Word with a subtle sensitivity to the beauty of language. He demonstrated more convincingly than any other ancient biblical scholar that the Hebrew Old Testament shows its own unique way of being profoundly artistic. He found that the literary genres of the Bible have an artistic value as literature and can best be distinguished through the literary conventions that shaped the Old Testament. This contribution focuses on Jerome’s introductions to his translations of the biblical books, to his letters and his biblical commentaries, which best demonstrate his belief in the artistic quality of the Bible.

Ključne besede:the Hebrew Bible, the Septuagint, the Vulgate, the Church fathers, literary quality of the Bible, literal and spiritual meaning of the Bible, the impact of Jerome’s work, modern Literary Criticism

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Program financ.:ARRS
Številka projekta:P6-0262
Naslov:Judovsko-krščanski viri in razsežnosti pravičnosti

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj