Čeprav je Hieronimovih epistolarnih korespondentov iz Hispanije zelo malo, je iz nekaterih ohranjenih pisem kljub temu mogoče razbrati bistveno značilnost zgodnjega hispanskega meništva, ki je bilo povezano z aristokratskim asketicizmom družinske narave, to pa je med drugim prispevalo k ekonomski podlagi ustanavljanja samostanov v Sveti deželi pod vodstvom stridonskega pisca. Bogata betičanska veleposestnika, Lucin in žena Teodora, ki sta postala dejavna pri krščanski dobrodelnosti, sta pod Hieronimovim vplivom sprejela asketski način življenja. Lucin je Hieronimu poslal velik znesek denarja, obenem pa – kot simbol svojega sprejetja meniškega življenja – tudi volnen kos blaga; to je Hieronim pohvalil in blagoslovil, saj jima je nazaj tudi sam poslal kos blaga. Na drugi strani se zdi, da je slepi Abigaus, ki se je prav tako oklenil meništva pod vplivom Hieronimovih pisem, povezan s protomeniško skupnostjo, kateri sta morda pripadala tudi Lucin in Teodora, to pa lahko prispeva k boljšemu razumevanju cenobitskega meništva v zahodnem delu imperija. Članek obravnava ortodoksni asketicizem s konca 4. stoletja, kakor ga prikazujejo Hieronimova pisma, in ga primerja s sodobnimi dognanji glede (arheologije) hispanskega meništva, ki so ga pogosto zaznamovale tendence priscilijanizma in drugih heterodoksnih gibanj, proti katerim se je Hieronim iz Svete dežele boril s pismi.
|
