Hieronimova navedba geografske lege Stridona je nerešljiva, če ne upoštevamo navedb, ki jih sporočajo njegova besedila in ljudje, dogodki in kraji, povezani z njegovim življenjem. Ta vprašanja obravnava razprava, v kateri navajamo razne domneve glede ubikacije Stridona. Prek današnjega slovenskega ozemlja se je v preteklosti vihtel besedni dvoboj med Hrvati, Italijani in Madžari, čigav rojak je sv. Hieronim. Pri tem so večinoma prezrli potek Hieronimovega življenja, njegova prijateljstva in poznanstva, navedbe geografskih značilnosti, pa tudi vroče polemike in nasprotovanja. Razprava glede lokacije (ubikacije) Hieronimovega Stridona se zožuje na prostor med Akvilejo (Oglej) in Emono (Ljubljana). To so že doslej sprejemali številni raziskovalci, sklicujoč se zlasti na Hieronimova Pisma. Naša razprava prispeva nove argumente: zgodnja navzočnost krščanstva na tem območju, kakor potrjujejo novejše arheološke raziskave v Emoni 2017–2018, koncentracija cerkva na Krasu, posvečenih sv. Hieronimu. Tukaj omenjamo naselje Strane (Stridonae?) na pobočju gore Nanos (Ocra), ki priteguje našo pozornost zaradi svojega imena in drugih geografskih značilnosti in zgodovinskih dogajanj.
|