The dialogue between religious educational tradition and scientific pedagogy of morality : cognitive schemas in the logic of similarities and differences

Korzhuev, Andrey V. (avtor)

The purpose of this article is to search for correlations that would be meaningfully verified and logically justified, such as pedagogical description of an individual’s social behavior, which would be focused on a priori personal recognition of the religious form as the standard of building individual moral intentions and their social embodiment, and social behavior, emphasizing the conscious derivation of moral principles from non-religious human values and secular ethics. The authors substantiate the essential difference between religious and traditional scientific interpretation of the basic principles of moral behavior related to the degree and methods of individual’s comprehension of the moral ‚proto-form‘. It is substantiated that the religious form of moral be havior is characterized by a significant degree of inclusion of apriorism, which frees the individual from the need to independently seek the basic moral principles, confining him/herself to a priori faith in ‚religious maxims‘. It is shown that the traditional scholarly intentional-and-semantic representation of morality presupposes 1) the ‚withdrawal‘ of moral positions from religious content by means of empirical, conceptual-and-theoretical and contextual ‚tools‘ and the resulting 2) independent construction by the individual of a moral improvement roadmap, which would enable non-religious multi-aspect reflection. This conclusion is supplemented by the identification of the correlation of religious and scholarly pedagogical interpretation of the concept of ,tolerance‘.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: moral reflection, scientific pedagogy, religious tradition of worldview, authoritarian conscience, tolerance, logic of similarities and differences
• Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
• Organizacija: TEOF - Teološka fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Datum objave: 01.01.2020
• Leto izida: 2020
• Št. strani: Str. 463-475
• Številčenje: Letn. 80, [št.] 2
• PID: 20.500.12556/RUL-163660
• UDK: 17:37.01
• ISSN pri članku: 0006-5722
• DOI: 10.34291/BV2020/02/Korzhuev
• COBISS.SI-ID: 41076483
• Datum objave v RUL: 10.10.2024

Gradivo je del revije

• Naslov: Bogoslovni vestnik = Theological quarterly : Glasilo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
• Skrajšan naslov: Bogosl. vestn.
• Založnik: Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
• ISSN: 0006-5722
• COBISS.SI-ID: 8745472

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Dialog med religioznim vzgojnim izročilom in znanstveno pedagogiko morale : kognitivni vzorci v okviru logike podobnosti in razlik

Izvleček

Cilj tega članka je poiskati utemeljeno preverjene in logično upravičene korelacije (kakor denimo pedagoški opis posameznikovega obnašanja v družbi), ki so osredotočene na apriorno osebno prepoznavanje religijskih oblik kot merila za vzpostavljanje posameznikovih moralnih namenov in njihovega družbenega uveljavljanja ter na obnašanje v družbi ob poudarjanju zavestnega izpeljevanja moralnih načel iz nereligioznih človeških vrednot in sekularne etike. Avtorji jedrnato prikazujejo bistveno razliko med religiozno in tradicionalno znanstveno interpretacijo temeljnih načel moralnega ravnanja v razmerju do stopenj in metod posameznikovega razumevanja moralne ,praoblike‘. Ključna ugotovitev je, da je religiozna oblika moralnega ravnanja zaznamovana z očitno mero vključevanja vnaprejšnjih prepričanj, ki posameznika osvobajajo potrebe po samostojnem iskanju temeljnih moralnih načel in ga potrjujejo v vnaprejšnji veri v ,religiozne maksime‘. Članek prikazuje, da tradicionalna znanstvena (intencionalna in semantična) predstava o morali predpostavlja: 1. ,umik‘ moralnih stališč iz religioznih vsebin s pomočjo empiričnih, konceptualno-teoretičnih in kontekstualnih ,orodij‘; 2. posledično posameznikovo oblikovanje načrta za moralno izboljšanje, ki omogoča nereligiozno in večplastno refleksijo. Omenjeni zaključek je dopolnjen s prepoznanjem korelacije med religiozno in znanstveno pedagoško interpretacijo koncepta ,strpnosti‘.

• Ključne besede: vzgoja, religija, morala, strpnost, znanstvena pedagogika