Prispevek obravnava zelo aktualno problematiko oblikovanja in uporabe hidroloških modelov. Izpostavljen je njihov pomen pri upravljanju vodnih virov in doseganju ciljev trajnostnega razvoja, še posebej v luči podnebnih sprememb. Izpostavljene so tudi nekatere pomanjkljivosti v procesu modeliranja hidroloških procesov, ki lahko pomembno vplivajo na verjetnost doseganja zanesljivih rezultatov. Glede na pomembno vlogo vode je pomembno, da razumemo tudi kompleksno problematiko oblikovanja hidroloških modelov. Ti sicer imajo pomembno vlogo, a morajo pri tem izpolnjevati več pomembnejših predpostavk. Predvsem morajo dosledno slediti osnovnim načelom hidrologije. Ugotavljamo, da je sodobna tehnologija modeliranja (uporaba računalnikov, hitro razvijajočih se numeričnih metod kot tudi uporaba sodobnih tehnologij monitoringa) močno presegla raven našega poznavanja hidroloških fizikalnih procesov in njihove interakcije z živim in neživim okoljem, ki jih želimo modelirati. Izpostavljena je kompleksnost postopkov in problematika prenosa informacij iz ene razsežnosti v drugo v prostoru in/ali času. Poudarjena je potreba po nadaljnjem razvoju hidroloških modelov s strogim preverjanjem rezultatov, ki jih modeli dajejo.
|