Tako v judovstvu kot v krščanstvu je bil Jezus do neke mere ločen od judovstva.
Vendar smo, kot pravi Matthias Henze, v zadnjih 50 letih priča pomembnim spremembam
v pristopu in pogledu na judovski svet evangelijev in posledično na Novo zavezo. Ta pozitivni
premik naj bi vplival ne samo na naš pogled na »Jezusovo židovstvo«, temveč tudi na razlago Svetega pisma. Sklepamo lahko namreč, da je Jezus živel, mislil, govoril in učil kot jud,
in ne kot »kristjan« v zgodovinskem pomenu besede. Kar zadeva Sveto pismo, pa to pomeni,
da je pravi kontekst za razlago tega kontekst svetopisemskih piscev. V skladu s tem bi moral
biti naš cilj preučevanje zgodovinskega, kulturnega ali literarnega konteksta, da bi odkrili
svetovnonazorski kontekst svetopisemskih avtorjev in s to perspektivo pristopili k branju
Svetega pisma.
Na podlagi tega razmišljanja bomo v prvem delu prispevka obravnavali nekatere teološke
in zgodovinske razloge za izključitev Jezusove judovske pripadnosti tako iz judovstva kot iz krščanstva. V drugem delu bomo razpravljali o pomenu Jezusovega judovstva za razumevanje svetovnonazorskega konteksta svetopisemskih avtorjev. V zadnjem delu bomo s študijo
primera na podlagi interpretacije Mt 16,13-20 (vprašanje »skale«) in Lk 11,1-4 (Gospodova
molitev) skozi »judovske oči pokazali«, da lahko dobimo drugačno in še boljšo interpretacijo
teh dveh besedil, ki se bolje prilegata kontekstu svetopisemskih piscev.
|
